Nalaganje dokumenta...
Strokovna navodila za opravljanje mrliškega pregleda
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 56-2046/1993, stran 2817 DATUM OBJAVE: 8.10.1993
VELJAVNOST: od 16.10.1993 do 5.8.2022 / UPORABA: od 16.10.1993 do 5.8.2022
RS 56-2046/1993
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 6.8.2022 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.
2046. Strokovna navodila za opravljanje mrliškega pregleda
Na podlagi 12. člena Pravilnika o pogojih in načinu opravljanja mrliško pregledne službe izdaja minister za zdravstvo
STROKOVNA NAVODILA
za opravljanje mrliškega pregleda
za opravljanje mrliškega pregleda
1
Zdravnik – mrliški preglednik mora pri vsakem pregledu dobiti podatke o bolezni in zdravljenju, pregledati zdravstveno dokumentacijo in zdravila, ki jih je umrli jemal, oblačila in golo truplo, dokumente in druge predmete pri truplu, da ugotovi okoliščine, ki bi mogle vplivati na nastop smrti. Posebno pozornost posveča sumljivim okoliščinam, možnim prikrivanjem samomora, nezgode ali umora ter nalezljive bolezni.
2
Dolžnosti zdravnika – mrliškega preglednika (v nadaljnjem besedilu: preglednika):
1.
oživljanje pri navidezni smrti,
2.
ugotovitev časa in nastopa smrti,
3.
ugotovitev vzroka in načina smrti,
4.
obveščanje upravnih organov v primerih sumljivih in nasilnih smrti.
5.
izstavitev z zakonom predpisane dokumentacije v skladu s pravilnikom o pogojih in načinu opravljanja mrliško pregledne službe.
3
Spremembe (znaki) po nastopu smrti, neposredno po prenehanju življenja so:
1.
zastoj delovanja srca (utrip velike vratne arterije pri starejših od enega leta ni več zaznaven, oziroma utrip arterije brahialis pri mlajših od 1. leta; srčnih utripov ne slišimo s pripomočki, EKG aktivnosti ni – na EKG monitorju je ravna črta).
2.
zastoj (prenehanje) dihanja: prsni koš in trebušna stena sta povsem negibna; ni slišati ali zaznati izhajanja zraka iz prsnega koša,
3.
prekinitev živčne vzdražnosti: punčici sta na svetlobo neobčutljivi, veke se ob dotiku veznice ne zganejo, test za globoko bolečino je neizziven.
Pri navidezni smrti so te funkcije še popravljive (reverzibilne).
Zato navedeni znaki niso zadosten dokaz za nastop smrti.
Pri nezanesljivih znakih smrti je obvezno začeti z oživljanjem skladno s sodobnimi strokovnimi merili in zahtevami.
Mrliške spremembe
4
Mrliške spremembe so:
1.
mrliška ohladitev: truplo se začne ohlajati takoj po smrti približno eno stopinjo C na uro, dokler se temperatura telesa ne izenači s temperaturo okolice. Hitrost ohlajevanja trupla je v mnogočem odvisna od gradnje in prehranjenosti trupla, oblačil in temperature okolice,
2.
mrliška okorelost: neposredno po nastopu smrti popusti napetost mišičja, zato je truplo ohlapno. Tri do štiri ure po smrti postopno nastopi mrliška okorelost, praviloma najprej v žvekalnem mišičju, kar otežuje pregibanje spodnje čeljusti. Postopno okorijo vse mišice. Pri pregledu trupla se ugotavlja okorelost mišičja vratu, spodnje čeljusti in udov. Mrliška okorelost postopno popušča, ko se začnejo na truplu gnilobni procesi.
3.
mrliške lise: na najnižjih delih trupla se že v prvih dveh urah po nastopu smrti pokažejo mrliške lise po koži kot posledica zastoja krvi po zakonu težnosti na mestih odvisno od lege trupla (hrbtna, bočna, trebušna idr.). Lise so nezlite ali zlite, sivo modre, sivovijoličaste, rožnate. Lise so iztisnjene iz mest, kjer truplo leži na podlagi. Tu je koža iste barve kot na mestih, kjer mrliških lis ni,
4.
gnitje: se kaže v sivo umazano zelenkasti barvi kože, pa tudi v spremembi mrliških lis, ki se spremenijo v umazano rdeče. Na koži se postopno pojavijo gnilobni mehurji, ki vsebujejo tekočo, po večini rožnato tekočino. Truplo postopoma gnilobno nabrekne. Hitrost gnitja je odvisna od predhodne bolezni in od temperature v okolici. Procesi gnitja pri zmrzlih truplih se prično po odtalitvi.
Znaki smrti pod 1 in 3 še pokažejo v prvih urah po nastopu smrti in jih lahko pri mrliškem pregledu zamenjamo s pojavi, ki se izjemoma razvijejo že za življenja, zato je gnitje nedvomen, druge mrliške spremembe, pa verjetni dokaz smrti.
Navidezna smrt
5
Pri navidezni smrti so znaki življenja tako neznatni, da se lahko spregledajo pri. še tako skrbnem pregledu.
Na možnost navidezne smrti je treba misliti pri vsakem pregledu osebe, ki ne kaže razvitih znakov smrti, predvsem mrliških lis. Posebno pozornost mora preglednik nameniti novorojencem, nenadno umrlim, obešencem in utopljencem ter zadušencem nasploh, zadetim po streli ali z električnim tokom, zastrupljencem, podhlajenim in osebam, umrlim po katastrofah, kadar na truplih niso jasno izražene mrliške spremembe.
6