TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi za varstvo zakonitosti se zavrneta.

Razen začasnega ekstradicijskega pripora, ki sme trajati največ 40 dni, EKI ne ureja preostalih ukrepov za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti v postopku izročitve drugi državi, zato so ti ukrepi, ki naj zagotovijo izpolnjevanje mednarodnih obveznosti države, prepuščeni ureditvi po nacionalnem pravu. Država prosilka, ki Republiko Slovenijo prosi za izročitev posameznika, mora poleg ostalih zahtevanih podatkov posredovati tudi natančen opis dejanja, ki naj bi ga storil posameznik, in navesti dokaze, ki bodo slovenskemu sodišču omogočila samostojno presojo o utemeljenosti suma, da je posameznik storil očitano mu kaznivo dejanje.

Iz določbe prvega odstavka 20. člena Ustave RS nedvoumno izhaja, da je obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila očitano ji kaznivo dejanje, nujni predpogoj za odreditev pripora in mora obstajati že pred odvzemom prostosti. Slednje pomeni, da sodišče ne sme z naknadno ugotovljenimi dejstvi utemeljevati odreditve pripora.

Četudi v obravnavani zadevi do kršitve prepovedi spremembe na slabše ni moglo priti že zato, ker sodišče obdolžencu kazenske sankcije ni izreklo in ni spreminjalo pravne presoje dejanja, pa je po presoji Vrhovnega sodišča poglavitno, da v postopku odločanja o priporu do kršitve prepovedi reformatio in peius sploh ne more priti. Pritrditi je namreč treba stališču, da mora prepoved ostati omejena le na primere, pri katerih gre za meritorno odločanje o kazenskem zahtevku oziroma o drugih zahtevkih.