TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožbi prvega toženca delno ugodi in se prvostopenjska sodba spremeni tako, da je prvi toženec v stečajno maso tožeče stranke dolžan plačati odškodnino v višini 41.729,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 2. 2006 do plačila, v izreku o stroških pa tako, da je tožeča stranka dolžna prvemu tožencu plačati 9.076,97 EUR stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje; v preostalem delu se zavrne pritožba prvega toženca in pritožba tožeče stranke v celoti ter se potrdi sodba sodišča druge stopnje, v izreku o stroških pritožbenega postopka pa se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da je tožeča stranka prvemu tožencu dolžna plačati 814,99 EUR stroškov.

Sicer se revizija zavrne.

Tožeča stranka je dolžna prvemu tožencu povrniti stroške revizijskega postopka v višini 2.775,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti.

Stranka, ki se sklicuje na domnevo, mora dokazati domnevno bazo. Če to dokaže, je na nasprotni stranki breme, da domnevo izpodbije. Ker je tožeča stranka dokazala, da je prvi toženec kot direktor preusmeril poslovanje oziroma finančne tokove na drugo pravno osebo, je bil (zaradi domneve iz 1. točke petega odstavka 15. člena ZFPPod) prvi toženec tisti, ki bi moral trditi in dokazati, kateri so bili tisti upniki, ki zaradi navedenega ravnanja niso bili oškodovani.

Če uprava krši prepoved iz 15. člena ZFPPod, se na podlagi 19. člena ZFPPod pri presoji njene odškodninske odgovornosti domneva tako obstoj vzročne zveze kot tudi višina škode.

Čeprav se krivda pri odškodninski odgovornosti domneva (odškodninska odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom), se na podlagi 21. člena ZFPPod domneva le najlažja stopnja krivde, to pa je navadna malomarnost. Hujša oblika krivde (huda malomarnost in naklep) je glede na navedeno določbo izjema, saj omejitev odškodninske odgovornosti velja, razen če se dokaže drugače. Obstoj hujše oblike krivde mora zato dokazati oškodovanec. Naklep oziroma huda malomarnost, ki je podlaga za izključitev omejitve odškodninske odgovornosti po drugem odstavku 21. člena ZFPPod, mora biti namreč podana v razmerju do povzročitve škode in ne (le) v razmerju do protipravnega ravnanja.