TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 487/2002 z dne 8. 12. 2004 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1560/2000 z dne 27. 2. 2002 in z odločbo Ministrstva za kulturo št. 464-34/00 z dne 10. 6. 2000 se ne sprejme.

Pritožnica z navedbami v ustavni pritožbi, s katerimi zgolj nasprotuje pravilnosti presoje o (ne)izkazanosti pravnega nasledstva, ne zatrjuje da je sodišče odločitev utemeljilo na kakšnem pravnem stališču, ki je z vidika ustavnih pravic nesprejemljivo. Očitek pritožnice, da so upravni organ in sodišči "ignorirali izvedbo predlaganih dokazov" je povsem pavšalen, zato z njim kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave ni mogoče utemeljiti. Očitek o neupoštevanju listine, s katero naj bi bilo pravno nasledstvo izkazano, je sicer konkreten, vendar ta pritožničina trditev ne drži. Pritožničine trditve o tem, da naj bi upravni organ in sodišči odločali pod vtisom prejudiciranega mnenja Ustavnega sodišča ter s tem pritožnico "diskriminirali", so zgolj pavšalne in z ničimer konkretizirane. Okoliščina, da E. E. dela (tudi) v zgradbi, ki je predmet pritožničinega zahtevka za denacionalizacijo in dejstvo, da odločitev sodišča ni takšna, s kakršno bi se pritožnica strinjala, pa sama po sebi še ne zadoščata za sklep o zatrjevanih kršitvah.