Zakon o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za...

1704. Zakon o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev (ZPPPK)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev (ZPPPK)

Razglašam Zakon o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev (ZPPPK), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 19. maja 2016.

Št. 003-02-4/2016-7

Ljubljana, dne 27. maja 2016

Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O POSTOPKU PRIZNAVANJA POKLICNIH KVALIFIKACIJ ZA OPRAVLJANJE REGULIRANIH POKLICEV (ZPPPK)

I. POGLAVJE

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen)

Ta zakon ureja splošna pravila za izvedbo ocene sorazmernosti pred sprejetjem zakonov ali drugih predpisov, ki urejajo dostop do reguliranega poklica ali njegovo opravljanje, postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v državah članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarski konfederaciji (v nadaljnjem besedilu: države pogodbenice), za opravljanje reguliranih poklicev v Republiki Sloveniji, za delni dostop do reguliranih poklicev in za priznavanje poklicnega usposabljanja, opravljenega v drugi državi pogodbenici, ter določa organe, ki vodijo ta postopek, v skladu z naslednjimi direktivami EU:

1.

Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L št. 255 z dne 30. 9. 2005, str. 22), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2013/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o spremembi Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij in Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) (UL L št. 354 z dne 28. 12. 2013, str. 132; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2005/36/ES);

2.

Direktivo 2011/98/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici (UL L št. 343 z dne 23. 12. 2011, str. 1);

3.

Direktivo 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (prenovitev) (UL L št. 337 z dne 20. 12. 2011, str. 9);

4.

Direktivo Sveta 2009/50/ES z dne 25. maja 2009 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve (UL L št. 155 z dne 18. 6. 2009, str. 17);

5.

Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L št. 158 z dne 30. 4. 2004, str. 77);

6.

Direktivo Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (UL L št. 16 z dne 23. 1. 2004, str. 44), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2011/51/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2011 o spremembah Direktive Sveta 2003/109/ES, da se razširi njeno področje uporabe na upravičence do mednarodne zaščite (UL L št. 132 z dne 19. 5. 2011, str. 1);

7.

Direktiva (EU) 2018/958 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o preskusu sorazmernosti pred sprejetjem nove regulacije poklicev (UL L št. 173 z dne 9. 7. 2018, str. 25).

2. člen

(področje uporabe zakona)

(1)

Ta zakon velja za državljane oziroma državljanke (v nadaljnjem besedilu: državljani) Republike Slovenije, za državljane držav pogodbenic in za državljane tretjih držav, ki so pridobili poklicne kvalifikacije v eni od držav pogodbenic ali v državi, ki ni država pogodbenica, vendar so jim bila dokazila o formalnih kvalifikacijah že predhodno priznana v eni od držav pogodbenic in imajo tri leta poklicnih izkušenj v tem poklicu na ozemlju države, ki jim je dokazila o formalnih kvalifikacijah priznala.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se določbe tega zakona o postopku in organih, ki ga vodijo, smiselno uporabljajo tudi za priznavanje poklicnih kvalifikacij državljanom tretjih držav v skladu s pogoji iz dvostranskih sporazumov o priznavanju poklicnih kvalifikacij, sklenjenih med Republiko Slovenijo in tretjimi državami.

(3)

Ta zakon se uporablja tudi za vse državljane držav pogodbenic, ki so opravljali poklicno usposabljanje zunaj države pogodbenice izvora.

(4)

Ta zakon se uporablja v postopku priprave zakona ali drugega predpisa, ki ureja dostop do reguliranega poklica ali njegovo opravljanje ali enega od načinov opravljanja reguliranega poklica, vključno z uporabo poklicnih nazivov in poklicnih dejavnosti, ki se lahko opravljajo v okviru naziva, ki spadajo v področje uporabe tega zakona.

(5)

Ta zakon se ne uporablja za postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij notarjev in drugih poklicev, ki imajo v skladu s predpisi Evropske unije postopke priznavanja določene s posebnim zakonom ali drugimi predpisi.

(6)

Določbe tega zakona se ne uporabljajo, kadar se posebne zahteve v zvezi z regulacijo posameznega poklica določijo v ločenem aktu Evropske Unije, ki državam pogodbenicam ne dopušča izbire glede točno določenega načina prenosa v nacionalno pravo.

3. člen

(opredelitev pojmov)

Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.

dokazilo o formalnih kvalifikacijah je diploma, spričevalo ali drugo dokazilo o uspešno dokončanem poklicnem usposabljanju, pridobljenem predvsem v državah pogodbenicah, ki ga izda pristojni organ v drugi državi pogodbenici, imenovan v skladu z zakoni ali drugimi predpisi te države;

2.

druga država pogodbenica je država pogodbenica, razen Republike Slovenije;

3.

država pogodbenica izvora oziroma sedeža je država pogodbenica, v kateri je strokovnjak ustanovljen;

4.

država pogodbenica gostiteljica je država članica, v kateri strokovnjak opravlja reguliran poklic in ni država, kjer je strokovnjak ustanovljen;

5.

enotna kontaktna točka je spletni portal, namenjen domačim in tujim strokovnjakom, ki nudi vse informacije v zvezi s pogoji opravljanja poklica v Republiki Sloveniji;

6.

informacijski sistem za notranji trg (v nadaljnjem besedilu: sistem IMI) je elektronsko orodje za olajšanje upravnega sodelovanja med pristojnimi organi držav pogodbenic ter med pristojnimi organi držav pogodbenic in Evropsko komisijo;

7.

poklicni naziv je naziv, pod katerim posameznik opravlja reguliran poklic;

8.

poklicne kvalifikacije so kvalifikacije, ki jih imetnik lahko izkaže z dokazilom o formalnih kvalifikacijah, s potrdilom o kompetenci oziroma z dokazili o poklicnih izkušnjah;

9.

poklicne izkušnje so izkušnje, pridobljene med dejanskim opravljanjem zadevnega poklica v državi pogodbenici v skladu s predpisi te države, s polnim delovnim časom ali enakovrednim krajšim delovnim časom;

10.

poklicna dejavnost zajema strokovnjakovo poklicno znanje, veščine in kompetence, ki so potrebne za opravljanje določenega reguliranega poklica;

11.

poklicno usposabljanje je obdobje nadzorovane strokovne prakse, ki je pogoj za dostop do reguliranega poklica in se lahko izvaja med izobraževanjem, ki se konča z diplomo, ali po njem;

12.

poslovodni organ je oseba, ki v podjetju na zadevnem poklicnem področju opravlja dejavnost kot poslovodna oseba podjetja ali podružnice podjetja ali kot namestnik družbenika ali poslovodne osebe podjetja, kadar ima na tem položaju enako odgovornost kot družbenik ali poslovodna oseba ki jo zastopa, ali opravlja dejavnost na vodilnem položaju, kjer opravlja naloge komercialne oziroma tehnične narave in je odgovoren za enega ali več oddelkov podjetja;

13.

pristojni organ druge države članice je vsak organ ali telo, ki ga druga država pogodbenica pooblasti, da izdaja ali sprejema dokazila o usposobljenosti in druge dokumente ali podatke ter da sprejema vloge in odločitve na podlagi Direktive 2005/36/ES;

14.

prevladujoči razlogi splošnega pomena so razlogi, ki so kot taki priznani v sodni praksi Sodišča Evropske unije (javni red, javna varnost, javna zaščita, javno zdravje, ohranjanje finančnega ravnovesja sistemov socialne varnosti, varstvo potrošnikov, prejemnikov storitev in delavcev, zdravje živali);

15.

reguliran poklic je poklicna dejavnost ali skupina poklicnih dejavnosti, za katere dostop do opravljanja, opravljanje ali enega od načinov opravljanja poklica neposredno ali posredno določajo zakoni ali drugi predpisi glede posebnih poklicnih kvalifikacij, zlasti v zvezi z uporabo poklicnega naziva, ki je z zakonom ali drugimi predpisi omejen na imetnike določene poklicne kvalifikacije;

16.

regulirano izobraževanje in usposabljanje je kakršno koli usposabljanje, ki je posebej namenjeno opravljanju določenega poklica in zajema enega ali več programov, ki so dopolnjeni, kadar tako določajo posebni predpisi, s poklicnim usposabljanjem ali pripravništvom oziroma strokovno prakso;

17.

prilagoditveno obdobje je obdobje opravljanja reguliranega poklica pod nadzorom usposobljenega strokovnjaka tega poklica, ki mu lahko sledi nadaljnje usposabljanje, in je ustrezno ocenjeno;

18.

preizkus poklicne usposobljenosti je preizkus, omejen na strokovnjakovo poklicno znanje, veščine in kompetence, ki ga opravi ali prizna pristojni organ za oceno zmožnosti za opravljanje reguliranega poklica v Republiki Sloveniji;

19.

sistem kreditnih točk Evropskega prenosnega kreditnega sistema (v nadaljnjem besedilu: kreditne točke ECTS) je kreditno ovrednotenje študijskih obveznosti v visokošolskem izobraževanju, ki se uporablja v evropskem visokošolskem prostoru;

20.

strokovnjak oziroma strokovnjakinja (v nadaljnjem besedilu: strokovnjak) je posameznik, ki ima poklicno kvalifikacijo za opravljanje reguliranega poklica v skladu s tem zakonom;

21.

vseživljenjsko učenje zajema vse oblike splošnega izobraževanja, poklicnega izobraževanja in usposabljanja, neformalno in priložnostno učenje skozi vse življenje, ki izboljša sposobnosti z vidika znanja, veščin in kompetenc, ki lahko zajemajo tudi poklicno etiko;

22.

trajno opravljanje poklica pomeni, da strokovnjak izpolnjuje vse pogoje za dostop do reguliranega poklica in opravljanje reguliranega poklica, ki je trajne narave, skladno s predpisi države pogodbenice izvora;

23.

upravičen dvom pomeni obstoj take okoliščine, ki pri razumnem človeku lahko vzbudi dvom o dejstvih;

24.

začasno ali občasno opravljanje storitev pomeni, da ponudnik storitev čezmejno izvaja storitve določen čas v državi pogodbenici, v kateri nima sedeža;

25.

zaščiteni poklicni naziv pomeni obliko regulacije poklica, pri kateri je uporaba naziva pri poklicni dejavnosti ali skupini poklicnih dejavnosti neposredno ali posredno z zakonom ali drugim predpisom pogojena s posedovanjem posebnih poklicnih kvalifikacij in pri kateri se zaradi neprimerne uporabe tega naziva uvedejo sankcije;

26.

pridržane dejavnosti pomeni obliko regulacije poklica, pri kateri je dostop do poklicne dejavnosti ali skupine poklicnih dejavnosti neposredno ali posredno z zakoni ali drugimi predpisi pridržan za osebe, ki opravljajo regulirani poklic in imajo posebne poklicne kvalifikacije, tudi če se dejavnost opravlja v okviru drugih reguliranih poklicev.

II. POGLAVJE

SPLOŠNA PRAVILA ZA OPRAVLJANJE REGULIRANIH POKLICEV

4. člen

(pristojni organi)

(1)

Postopke priznavanja poklicnih kvalifikacij po tem zakonu vodi ministrstvo, pristojno za posamezen reguliran poklic ali dejavnost, ali drug organ, ki ga pristojno ministrstvo na podlagi zakona pooblasti za izvajanje nalog, določenih v tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ). Ministrstvo, pristojno za posamezen reguliran poklic ali dejavnost, v predpisih iz svojega delovnega področja določi vsebinske pogoje za priznavanje poklicnih kvalifikacij in za opravljanje poklica ter vsebinske pogoje za začasno oziroma občasno opravljanje storitev oziroma za občasno opravljanje posameznega poklica ali poklicne dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije v skladu z Direktivo 2005/36/ES.

(2)

V okviru izvajanja postopka iz prejšnjega odstavka pristojni organ:

1.

sprejema vloge za priznavanje poklicnih kvalifikacij, vodi postopek in izdaja odločbe;

2.

upravlja evidence izdanih odločb, prijav ponudnikov storitev in izdanih potrdil ponudnikom storitev s sedežem v Republiki Sloveniji o zakonitem opravljanju dejavnosti;

3.

izdaja potrdila ponudnikom storitev o zakonitem opravljanju dejavnosti v Republiki Sloveniji, potrdila o poklicnih kvalifikacijah in potrdila o skladnosti poklicne kvalifikacije z minimalnimi pogoji usposobljenosti;

4.

obvešča zainteresirane osebe o pogojih za opravljanje reguliranih poklicev;

5.

enkrat letno vnese zahtevane podatke v elektronsko podatkovno zbirko reguliranih poklicev;

6.

na zahtevo ministrstva, pristojnega za delo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), poroča o izvajanju tega zakona;

7.

sodeluje s pristojnimi organi drugih držav pogodbenic.

(3)

Za izvajanje določb 2. točke prejšnjega odstavka pristojni organi upravljajo:

1.

evidenco izdanih odločb, ki zajema:

-

podatke o osebi, na katero se odločba nanaša: osebno ime, datum rojstva, spol;

-

podatke o odločbi: številka, datum izdaje, za kateri poklic je bila izdana in vrsto odločitve;

-

podatke o vloženih pritožbah ali tožbah zoper izdane odločbe;

2.

evidenco prijav ponudnikov storitev, ki zajema:

-

podatke o datumu prijave, v kateri državi pogodbenici ima ponudnik sedež in na izvajanje katerega poklica ali poklicne dejavnosti se nanaša;

-

pri prijavah na podlagi 37. člena tega zakona poleg podatkov iz prejšnje alineje tudi podatke o vrsti odločitve in vloženih tožbah ali pritožbah;

3.

evidenco izdanih potrdil ponudnikom storitev s sedežem v Republiki Sloveniji, ki zajema podatke o datumu izdaje potrdila in poklic ali poklicno dejavnost, za katero je bilo potrdilo izdano.

5. člen

(pravica do opravljanja poklica)

(1)

Pravica do opravljanja reguliranega poklica v Republiki Sloveniji se pridobi po postopku, določenem v tem zakonu, če strokovnjak izpolnjuje pogoje, ki jih določa zakon in drugi predpisi, ki urejajo priznavanje zadevne poklicne kvalifikacije na določenem področju.

(2)

Poklic se v Republiki Sloveniji lahko opravlja trajno ali kot občasno in začasno opravljanje storitev.

6. člen

(uporaba poklicnih nazivov)

(1)

Strokovnjak, ki v Republiki Sloveniji opravlja reguliran poklic, pri katerem je določena uporaba poklicnega naziva, uporablja slovenski poklicni naziv in ustrezne okrajšave v skladu s predpisi, ki urejajo ta poklic oziroma poklicno dejavnost v Republiki Sloveniji.

(2)

Če poklicni naziv v državi pogodbenici regulirajo združenja ali organizacije iz 13. člena tega zakona, državljan države pogodbenice uporablja poklicni naziv, ki ga izda to združenje ali organizacija, oziroma njegove skrajšane oblike, če predloži dokazilo, da je član tega združenja ali organizacije.

(3)

Pristojni organ lahko omeji uporabo določenega poklicnega naziva na imetnike poklicnih kvalifikacij, če je o združenju ali organizaciji iz 13. člena tega zakona uradno obvestil Evropsko komisijo in druge države pogodbenice.

7. člen

(znanje jezikov)

(1)

Strokovnjak, ki mu je v Republiki Sloveniji priznana poklicna kvalifikacija za opravljanje reguliranega poklica, mora za potrebe opravljanja reguliranega poklica znati slovenski jezik.

(2)

Če tako določa zakon ali drug predpis, pristojni organ za poklice, ki vplivajo na zdravje pacientov ali za druge poklice, v primeru upravičenega dvoma glede znanja jezika, preveri strokovnjakovo znanje slovenskega jezika v zvezi s poklicnimi dejavnostmi, ki jih namerava opravljati. Preverjanje mora biti sorazmerno s poklicnimi dejavnostmi, ki jih bo strokovnjak opravljal, in se lahko izvede šele po priznanju poklicne kvalifikacije oziroma po izdaji evropske poklicne izkaznice v skladu s 46. členom tega zakona. Če pristojni organ ne more sam zagotoviti preverjanja znanja jezika, lahko po njegovih navodilih preverjanje izvede drug organ ali organizacija.

8. člen

(uporaba naziva izobrazbe)

(1)

Strokovnjak ima pravico do uporabe naziva izobrazbe, pridobljenega v državi pogodbenici izvora, in okrajšav v jeziku te države. Pristojni organ lahko v odločbi o priznanju poklicne kvalifikacije določi, da se nazivu doda ime in naslov institucije, ki je naziv podelila. Če tega ne določi, se tuj naziv uporablja skladno z zakonom, ki ureja vrednotenje in priznavanje izobraževanja.

(2)

Če bi lahko prišlo do zamenjave naziva izobrazbe države pogodbenice izvora z nazivom, ki se uporablja v Republiki Sloveniji in za katerega se zahteva dodatno usposabljanje, ki ga strokovnjak ni opravil, lahko pristojni organ določi obliko, v kateri strokovnjak uporablja naziv izobrazbe države pogodbenice izvora. Če tega ne določi, se tuj naziv uporablja skladno z zakonom, ki ureja vrednotenje in priznavanje izobraževanja.

9. člen

(priznavanje poklicnega usposabljanja)

(1)

Če je za dostop do reguliranega poklica zahtevano zaključeno poklicno usposabljanje, pristojni organ prizna poklicno usposabljanje, ki je opravljeno v drugi državi pogodbenici ali tretji državi, pod pogojem, da je opravljeno v skladu s smernicami o organizaciji in priznavanju poklicnega usposabljanja.

(2)

Pristojni organ sprejme in na spletni strani objavi smernice o organizaciji in priznavanju poklicnega usposabljanja, opravljenega v drugi državi pogodbenici ali v tretji državi, zlasti o vlogi mentorja poklicnega usposabljanja.

(3)

Priznavanje poklicnega usposabljanja ne nadomesti zahtev za opravljanje preizkusa znanja, ki ga za pridobitev določenega poklica oziroma poklicne dejavnosti določa zakon ali drug predpis.

(4)

Časovna omejitev poklicnega usposabljanja, opravljenega v tujini, je mogoča, če tako določa zakon ali drug predpis.

10. člen

(delni dostop)

(1)

Za trajno opravljanje reguliranega poklica in za začasno oziroma občasno opravljanje storitev se pod pogoji, določenimi v tem členu, strokovnjaku na podlagi vloge odobri delni dostop.

(2)

Delni dostop za opravljanje dela poklica oziroma poklicne dejavnosti ali storitve se odobri za vsak primer posebej, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

1.

strokovnjak je popolnoma kvalificiran, da v državi pogodbenici izvora opravlja poklicno dejavnost, za katero je v Republiki Sloveniji mogoče odobriti delni dostop;

2.

strokovnjak bi moral za popoln dostop do reguliranega poklica v Republiki Sloveniji ob uvedbi dopolnilnih ukrepov opraviti popoln program izobraževanja in usposabljanja, zahtevan v Republiki Sloveniji;

3.

poklicno dejavnost je mogoče ločiti od drugih dejavnosti, ki spadajo v regulirani poklic v Republiki Sloveniji, in se lahko izvaja samostojno.

(3)

Strokovnjak, ki mu je odobren delni dostop, prejemnika storitve obvesti o dovoljenem obsegu svojih poklicnih dejavnosti.

(4)

Delni dostop se lahko zavrne iz prevladujočih razlogov splošnega interesa, ki morajo biti primerni in nujno potrebni zaradi varstva splošnega interesa.

(5)

Poklicna dejavnost po tem členu se opravlja pod poklicnim nazivom države pogodbenice izvora, razen če zakon določa drugače.

(6)

Določbe tega člena ne veljajo za strokovnjake, ki jim je priznana poklicna kvalifikacija na podlagi 27., 31. ali 32. člena tega zakona.

III. POGLAVJE

POSTOPEK PRIZNAVANJA POKLICNIH KVALIFIKACIJ ZA TRAJNO OPRAVLJANJE REGULIRANEGA POKLICA

1. Splošne določbe

11. člen

(učinki priznavanja)

Z odločbo o priznanju poklicnih kvalifikacij se strokovnjaku v Republiki Sloveniji omogoči dostop do reguliranega poklica, za katero je usposobljen v drugi državi pogodbenici, in sicer pod enakimi pogoji, kot veljajo za državljane Republike Slovenije, če so poklicne dejavnosti, ki jih poklic zajema, primerljive.

12. člen

(izdaja potrdil)

(1)

Pristojni organ izda državljanom Republike Slovenije in osebam, ki so v Republiki Sloveniji pridobile poklicno kvalifikacijo, potrdila o tem, da so njihova dokazila o poklicnih kvalifikacijah navedena v Direktivi 2005/36/ES ali da so njihova dokazila o poklicnih kvalifikacijah v skladu z minimalnimi pogoji usposabljanja, ki jih določa Direktiva 2005/36/ES, ali da so skladna s pogoji, ki jih za pridobljene pravice določa Direktiva 2005/36/ES.

(2)

Pristojni organ na njihovo vlogo izda potrdila strokovnjakom, ki so v Republiki Sloveniji pridobili poklicno kvalifikacijo ali opravljajo reguliran poklic oziroma poklicno dejavnost v Republiki Sloveniji oziroma izpolnjujejo pogoje zanj.

(3)

Pristojni organ izda tudi potrdila o veljavnosti diplom in certifikatov o poklicnih kvalifikacijah, ki so jih državljani Republike Slovenije pridobili v republikah nekdanje SFRJ pred 25. junijem 1991 in ki so jih tuji državljani pridobili v nekdanji SRS pred 25. junijem 1991.

(4)

Pri avtomatičnem priznavanju na podlagi 31. člena tega zakona pristojni organ poleg potrdila iz prejšnjega odstavka izda tudi potrdilo, da so državljani Republike Slovenije v republikah nekdanje SFRJ pred 25. junijem 1991 in da so tuji državljani v nekdanji SRS pred 25. junijem 1991 dejansko in zakonito opravljali dejavnosti na njihovem ozemlju vsaj tri zaporedna leta v petih letih pred datumom izdaje potrdila.

13. člen

(potrdilo združenj ali organizacij)

Potrdilo o poklicnih kvalifikacijah, ki ga je izdalo združenje ali organizacija v drugi državi pogodbenici, pooblaščeno za izdajanje takih dokazil svojim članom v državi pogodbenici, se šteje za ustrezno dokazilo o formalnih kvalifikacijah.

14. člen

(postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij)

(1)

Postopek za priznavanje poklicnih kvalifikacij (v nadaljnjem besedilu: postopek) se začne na zahtevo strokovnjaka (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), ki jo vloži pri pristojnem organu (v nadaljnjem besedilu: vloga). Vse zahteve, postopki in formalnosti v postopku se lahko vložijo elektronsko prek enotne kontaktne točke ali pristojnih organov. Roki iz 17. in 38. člena tega zakona začnejo teči ob vložitvi popolne vloge ali predložitvi katerega koli manjkajočega dokumenta vlagatelja enotni kontaktni točki ali neposredno pristojnemu organu.

(2)

Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za izvajanje prilagoditvenega obdobja ali preizkusa poklicne usposobljenosti.

(3)

Zoper odločbo pristojnega organa, na katerega je na podlagi zakona preneseno javno pooblastilo za vodenje postopkov in drugih nalog, določenih s tem zakonom, je možna pritožba na ministrstvo, ki je pristojno za regulacijo določenega poklica oziroma poklicne dejavnosti, če poseben zakon ne določa drugače. Zoper odločbo pristojnega ministrstva ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.

(4)

Vlagatelj lahko vlogo iz prvega odstavka tega člena odda tudi na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva in pristojnih organov.

15. člen

(dokazila)

(1)

Vloga vsebuje dokazilo o državljanstvu in dokazila o poklicni kvalifikaciji, zlasti o formalnih kvalifikacijah, poklicni usposobljenosti ter poklicnih izkušnjah, dokazilo o drugih kvalifikacijah, dokazila o vsebini in poteku usposabljanja ali kakršno koli drugo dokazilo, ki izkazuje vlagateljevo poklicno kvalifikacijo. Pristojni organ lahko pozove vlagatelja, da priskrbi dodatne informacije glede usposabljanja, če je to potrebno za ugotovitev možnih vsebinskih razlik glede na nacionalne zahteve. Če vlagatelj teh informacij ne more zagotoviti, jih pristojni organ pridobi od ustreznega pristojnega organa v državi pogodbenici izvora.

(2)

Če se za državljane Republike Slovenije za dostop do reguliranega poklica zahteva dokazilo o dobrem imenu ali ugledu vlagatelja ali dokazilo, da zoper vlagatelja ni uveden stečajni postopek ali dokazilo o nekaznovanosti ali dokazilo, da vlagatelju ni bila izrečena začasna ali trajna prepoved opravljanja poklica, pristojni organ kot zadostno dokazilo upošteva potrdila, izdana v državi pogodbenici izvora ali v državi pogodbenici, iz katere prihaja vlagatelj, ki potrjujejo, da so pogoji izpolnjeni. Če država iz prejšnjega stavka takega dokumenta ne izdaja, zadošča izjava vlagatelja, dana pred pristojnim organom te države, ki potrjuje njeno verodostojnost, da so pogoji izpolnjeni.

(3)

Če se za državljane Republike Slovenije za dostop do reguliranega poklica zahteva dokazilo o telesnem ali duševnem zdravju vlagatelja, pristojni organ kot zadostno dokazilo upošteva dokument, ki se v ta namen zahteva v državi pogodbenici izvora. Če država pogodbenica izvora navedenega dokumenta ne izda, se kot zadostno dokazilo upošteva potrdilo, ki ga izda ustrezen organ v državi pogodbenici gostiteljici.

(4)

Če se za državljane Republike Slovenije za dostop do reguliranega poklica zahteva potrdilo o premoženjskem stanju vlagatelja ali potrdilo, da je vlagatelj zavarovan za odgovornost v skladu s predpisi o zavarovanju, pristojni organ kot zadostno dokazilo upošteva potrdilo, ki ga v ta namen izda banka oziroma zavarovalnica države pogodbenice izvora.

(5)

Če se za državljane Republike Slovenije za dostop do reguliranega poklica zahteva, da slovesno zaprisežejo ali dajo zapriseženo izjavo in besedila te zaprisege ali izjave ni mogoče uporabiti za državljane drugih držav pogodbenic, pristojni organ zagotovi uporabo ustreznega enakovrednega besedila.

(6)

Dokazila o poklicnih kvalifikacijah, ki jih izda tretja država, se obravnavajo kot dokazila o poklicnih kvalifikacijah, če ima vlagatelj tri leta poklicnih izkušenj na področju reguliranega poklica oziroma poklicne dejavnosti na ozemlju druge države pogodbenice, ki je priznala ta dokazila o poklicnih kvalifikacijah v skladu z Direktivo 2005/36/ES.

(7)

Če upravičeno dvomi v veljavnost starejših dokazil, lahko pristojni organ zahteva, da dokazila iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena niso starejša od treh mesecev.

16. člen

(preverjanje dokazil)

(1)

V upravičenem dvomu lahko pristojni organ pri pristojnem organu druge države pogodbenice preveri verodostojnost dokazil, ki jih je vlogi priložil vlagatelj, in preveri izpolnjevanje minimalnih pogojev usposobljenosti za poklice iz 31. člena tega zakona oziroma dejavnosti, ki se v skladu s tem zakonom priznavajo avtomatično.

(2)

Če dokazila o formalnih poklicnih kvalifikacijah vključujejo usposabljanje, ki ga je vlagatelj delno ali v celoti opravil v organizaciji, ustanovljeni v drugi državi pogodbenici, lahko pristojni organ Republike Slovenije, v upravičenem dvomu, pri pristojnem organu druge države pogodbenice, ki je izdal dokazila, preveri:

1.

ali je program usposabljanja v organizaciji, ki je izvedla usposabljanje, formalno potrdila izobraževalna organizacija, ustanovljena v državi pogodbenici, ki je izdala dokazilo;

2.

ali so izdana dokazila o formalnih kvalifikacijah enaka, kot če bi se program v celoti opravil v državi pogodbenici, ki je izdala dokazila;

3.

ali dokazila o formalnih kvalifikacijah podeljujejo enake pravice za opravljanje poklica na ozemlju države pogodbenice, ki je izdala dokazila.

(3)

V upravičenem dvomu lahko pristojni organ od pristojnega organa v drugi državi pogodbenici zahteva potrditev dejstva, da vlagatelju ni bilo trajno ali začasno prepovedano opravljanje poklica zaradi kršitve, storjene v zvezi z opravljanjem poklica ali obsodbe zaradi kaznivega dejanja, povezanega z izvajanjem poklica oziroma poklicne dejavnosti.

(4)

Izmenjava informacij med pristojnimi organi držav pogodbenic se v skladu s tem členom izvaja prek sistema IMI.

17. člen

(roki v postopku)

(1)

Pristojni organ v petih delovnih dneh po prejemu nepopolne vloge pozove vlagatelja k dopolnitvi vloge.

(2)

Pristojni organ izda odločbo in jo vroči vlagatelju najpozneje v dveh mesecih od dneva, ko je prejel vlogo. V postopku splošnega sistema priznavanja poklicnih kvalifikacij ali v postopku priznavanja poklicnih izkušenj se zaradi zahtevnosti postopka rok lahko podaljša za največ en mesec.

(3)

Če pristojni organ upravičeno dvomi v verodostojnost predloženih dokazil, lahko zahteva overjene kopije dokumentov, kar ne šteje za zahtevo po predložitvi manjkajočega dokumenta.

18. člen

(mnenje)

(1)

Pristojni organ lahko v postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij zahteva mnenje pristojne zbornice ali drugega pristojnega organa oziroma organizacije, ki mora dati mnenje najpozneje v 20 dneh, sicer pristojni organ izda odločbo brez tega mnenja.

(2)

Mnenje pristojne zbornice ali drugega pristojnega organa oziroma organizacije za pristojni organ pri izdaji odločbe ni zavezujoče.

2. Splošni sistem priznavanja poklicnih kvalifikacij

19. člen

(uporaba splošnega sistema)

(1)

Določbe tega podpoglavja se uporabljajo za vse postopke priznavanja poklicnih kvalifikacij, če za posamezne regulirane poklice oziroma poklicne dejavnosti s tem ali z drugim zakonom ni določeno drugače.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se določbe tega podpoglavja uporabljajo tudi za odobritev delnega dostopa za trajno opravljanje poklica v skladu z 10. členom tega zakona.

20. člen

(ravni kvalifikacije)

Pristojni organ pri ugotavljanju pogojev za priznavanje poklicnih kvalifikacij in odločanju o uvedbi dopolnilnih ukrepov upošteva naslednje ravni poklicnih kvalifikacij:

1.

prva raven: potrdilo o kompetenci, ki potrjuje, da je imetnik pridobil splošno znanje na podlagi splošne osnovne ali srednje izobrazbe oziroma potrjuje, da je opravil program usposabljanja, ki ni del spričevala ali diplome, ali posebnega izpita brez predhodnega usposabljanja ali treh zaporednih let opravljanja poklica v državi pogodbenici v okviru zaposlitve s polnim delovnim časom ali enakovrednega obdobja opravljanja poklica v okviru zaposlitve s krajšim delovnim časom v predhodnih desetih letih;

2.

druga raven: spričevalo, ki potrjuje, da je imetnik uspešno zaključil:

Zakon o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev (ZPPPK)

Časovnica