Zakon o motornih vozilih (ZMV-1)

3592. Zakon o motornih vozilih (ZMV-1)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o motornih vozilih (ZMV-1)

Razglašam Zakon o motornih vozilih (ZMV-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 12. decembra 2017.

Št. 003-02-11/2017-6

Ljubljana, dne 20. decembra 2017

Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O MOTORNIH VOZILIH (ZMV-1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon ureja pogoje za dajanje motornih in priklopnih vozil na trg, njihovo registracijo in udeležbo v cestnem prometu ter pri opravljanju kmetijskih ali gozdarskih del, pogoje za opravljanje nalog tehničnih služb, strokovnih in registracijskih organizacij, vodenje zbirk podatkov o vozilih in nadzor nad izvajanjem tega zakona ter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil.

2. člen

(predpisi Evropske unije)

Ta zakon deloma prenaša v pravni red Republike Slovenije naslednje direktive:

1.

Direktivo 2007/46/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (UL L št. 236 z dne 9. 10. 2007, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) 2015/758 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o zahtevah za homologacijo za uvedbo sistema eCall, vgrajenega v vozilo, kot storitev številke 112 in spremembi Direktive 2007/46/ES (UL L št. 123 z dne 19. 5. 2015, str. 77; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2007/46/ES);

2.

Direktivo 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnih vozil ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES (UL L št. 127 z dne 29. 4. 2014, str. 51);

3.

Direktivo Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil (UL L št. 138 z dne 1. 6. 1999, str. 57), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2014/46/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o spremembi Direktive Sveta 1999/37/ES o dokumentih za registracijo vozil (UL L št. 127 z dne 29. 4. 2014, str. 129);

4.

Direktivo 2014/47/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Uniji, in razveljavitvi Direktive 2000/30/ES (UL L št. 127 z dne 29. 4. 2014, str. 134) in

5.

Direktivo (EU) 2015/413 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu (UL L št. 68 z dne 13. 3. 2015, str. 9; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2015/413/EU).

3. člen

(pomen izrazov)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.

»avtobus« je motorno vozilo, namenjeno prevozu oseb in njihove prtljage, ki ima poleg sedeža za voznika oziroma voznico (v nadaljnjem besedilu: voznik) več kot osem sedežev;

2.

»bivalni priklopnik« je priklopno vozilo s posebno nadgradnjo in stalno opremo, ki omogoča prebivanje oseb;

3.

»bivalno vozilo« je motorno vozilo s posebno nadgradnjo in stalno opremo, ki omogoča prevoz in prebivanje oseb;

4.

»cestni vlačilec« je motorno vlečno vozilo, ki je zasnovano in izdelano izključno za vleko priklopnih vozil, razen polpriklopnikov;

5.

»del vozila« je njegov sistem ali sestavni del ali samostojna tehnična enota ali naprava;

6.

»delovni stroj« je motorno vozilo z vgrajenimi napravami za opravljanje posameznih del, ki ni namenjeno prevozu oseb ali blaga in katerega konstrukcijsko določena hitrost ne presega 40 km/h;

7.

»delovno vozilo« je motorno vozilo z vgrajenimi napravami za opravljanje posameznih del, ki ni namenjeno prevozu oseb ali blaga in katerega konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h;

8.

»homologacijski organ« je organ, ki je pristojen za homologacijo vozila, njegovega sistema, sestavnega dela in samostojne tehnične enote in za odobritev dela vozila ali njegove opreme ter posamično odobritev vozila; homologacijski organ usmerja delo in nadzoruje izvajanje postopkov posamične odobritve predelanih in popravljenih vozil ter identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozil;

9.

»lahki priklopnik« je priklopno vozilo, katerega največja tehnično dovoljena masa ne presega 750 kg;

10.

»lahko štirikolo« je motorno vozilo s štirimi simetrično nameščenimi kolesi, katerega masa ne presega 350 kg (brez mase baterij pri vozilu na električni pogon) in pri katerem delovna prostornina motorja na prisilni vžig ne presega 50 ccm ali moč motorja na kompresijski vžig ali trajna nazivna moč elektromotorja ne presega 4 kW in pri katerem konstrukcijsko določena hitrost ne presega 45 km/h. Med lahka štirikolesa spadajo tudi lahki štirikolesnik, lahko cestno štirikolo in lahki kvadrimobil;

11.

»lastnik vozila oziroma lastnica vozila (v nadaljnjem besedilu: lastnik vozila)« je oseba, ki je kot taka vpisana v evidenci registriranih vozil;

12.

»moped« (oziroma »kolo z motorjem«) je motorno vozilo z dvema ali tremi kolesi, katerega delovna prostornina motorja na prisilni vžig ne presega 50 ccm ali moč motorja na kompresijski vžig ali trajna nazivna moč elektromotorja ne presega 4 kW in pri katerem konstrukcijsko določena hitrost ne presega 45 km/h. Med mopede spadajo tudi lahko dvokolesno vozilo na motorni pogon, kolo na motorni pogon, dvokolesni moped in trikolesni moped;

13.

»motokultivator« je motorno vozilo, ki ima eno ali dve osi in motor z močjo največ 12 kW ter je konstruirano tako, da nosi, vleče ali potiska razne zamenljive priključke in orodja ter se uporablja za njihov pogon ali vleko lahkega priklopnika;

14.

»motorno kolo« (oziroma »dvokolesno motorno kolo«) je motorno vozilo z dvema kolesoma s stranskim priklopnikom ali brez njega, pri katerem delovna prostornina motorja z notranjim zgorevanjem presega 50 ccm ali pri katerem konstrukcijsko določena hitrost presega 45 km/h;

15.

»motorno trikolo« je motorno vozilo s tremi kolesi, nameščenimi simetrično na vzdolžno os vozila, pri katerem delovna prostornina motorja z notranjim zgorevanjem presega 50 ccm ali pri katerem konstrukcijsko določena hitrost presega 45 km/h. Med motorna trikolesa spadajo tudi trikolesnik na motorni pogon, trikolesnik in gospodarski trikolesnik;

16.

»motorno vozilo« je vozilo, namenjeno vožnji po cesti z močjo lastnega motorja. Med motorna vozila ne spadajo tirna vozila in kolesa s pedali z dodatnim pogonom, opremljena s pomožnim električnim motorjem z največjo trajno nazivno močjo, ki je manjša ali enaka 250 W, katerega izhodna moč se prekine, kadar kolesar preneha poganjati pedala, sicer pa se progresivno zmanjšuje in končno prekine, preden hitrost vozila doseže 25 km/h;

17.

»pooblaščeni zastopnik proizvajalca (v nadaljnjem besedilu: zastopnik)« je fizična ali pravna oseba s sedežem v Evropski uniji, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da ga zastopa pri homologacijskem organu in deluje v njegovem imenu;

18.

»priklopno vozilo« je vozilo brez lastnega pogona, zasnovano in izdelano z namenom, da ga vleče motorno vozilo. Priklopno vozilo je lahko konstruirano kot priklopnik z vrtljivim ojesom, priklopnik s centralno osjo ali polpriklopnik;

19.

»proizvajalec oziroma proizvajalka (v nadaljnjem besedilu: proizvajalec)« je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali posameznik, ki je homologacijskemu organu odgovoren za postopke ugotavljanja skladnosti in skladnost proizvodnje. Proizvajalec ni nujno neposredno vključen v vse stopnje izdelave vozila ali sistema ali sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, za katero se ugotavlja skladnost. Kadar ta zakon uporablja pojem »proizvajalec«, je treba s tem izrazom razumeti tudi njegovega pooblaščenega zastopnika;

20.

»proizvod« je vozilo ali njegov del ali zaščitna naprava ali oprema za udeležence oziroma udeleženke (v nadaljnjem besedilu: udeležence) cestnega prometa in potnike oziroma potnice (v nadaljnjem besedilu: potnike);

21.

»sedlasti vlačilec« je motorno vlečno vozilo, ki je zasnovano in izdelano izključno ali predvsem za vleko polpriklopnikov;

22.

»strokovna organizacija« je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, določena kot strokovni organ za izvajanje postopkov identifikacije in ocene tehničnega stanja vozila, rednih in izrednih pregledov vozil po posebnih zahtevah ali tehničnih pregledov;

23.

»štirikolo« je motorno vozilo s štirimi simetrično nameščenimi kolesi (razen lahkih štirikoles), katerega masa ne presega 400 kg, če je namenjeno prevozu oseb, ali 550 kg, če je namenjeno prevozu blaga (brez baterij pri vozilu na električni pogon), in pri katerem nazivna moč motorja ne presega 15 kW. Med štirikolesa spadajo tudi težki štirikolesnik, težko cestno štirikolo, težko štirikolo za vse terene, štirikolo za vse terene, buggy z vzporedno nameščenimi sedeži in težki kvadrimobil;

24.

»tehnična služba« je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, pooblaščena kot strokovni organ za izvajanje preskusov ali kontrol ali pregledov v postopku homologacije ali posamične odobritve vozila in posamične odobritve predelanih vozil;

25.

»tehnična specifikacija za vozila« je dokument, ki določa tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati vozilo ali njegovi deli ali zaščitna naprava ali oprema, da bi bili dani na trg ali bi se lahko uporabljali, ter postopke, s katerimi je mogoče ugotoviti, ali so predpisane tehnične zahteve izpolnjene;

26.

»tovorno vozilo« je motorno vozilo, zasnovano in izdelano za prevoz tovora;

27.

»traktor« je motorno vozilo, konstruirano tako, da vozi, vleče ali potiska traktorske priključke in se uporablja za njihov pogon ali za vleko priklopnega vozila;

28.

»traktorski priključek« je zamenljiv vlečen stroj ali zamenljiva vlečena oprema za opravljanje kmetijskih, gozdarskih in drugih del, ki ga vleče, potiska ali nosi traktor (npr. obračalnik, trosilnik, nakladalni priklopnik, gozdarski traktorski priklopnik, škropilnica, cisterna);

29.

»ugotavljanje skladnosti vozila« je homologacija ali posamična odobritev vozila;

30.

»uvoz« je fizičen prenos vozila iz držav, ki niso članice Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora, na ozemlje Republike Slovenije, kot dela carinskega območja Evropske unije;

31.

»vlečno vozilo« je motorno vozilo, ki vleče priklopno vozilo;

32.

»vojaško vozilo« je motorno ali priklopno vozilo, označeno s predpisanimi oznakami slovenske ali tuje vojske;

33.

»vozilo« je motorno ali priklopno vozilo, namenjeno vožnji po cesti, razen posebnih prevoznih sredstev;

34.

»vozilo za posebne namene« je vozilo s posebnimi tehničnimi lastnostmi, ki za izvajanje funkcije zahteva posebno ureditev oziroma opremo.

(2)

Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo cestni promet, predpisi, ki urejajo prekrške, in predpisi, ki urejajo splošno varnost proizvodov.

II. POGOJI ZA DAJANJE NA TRG IN ZAČETEK UPORABE

Prvi oddelek: Splošne določbe

4. člen

(pogoji)

(1)

Proizvodi so dani na trg in se začnejo uporabljati, če so skladni s tehničnimi zahtevami glede varnosti, zavarovanja življenja in zdravja ljudi ter varstva okolja in z drugimi zahtevami, vezanimi na vozila, če so bili njihova skladnost s predpisanimi tehničnimi zahtevami ter tehnično stanje in identiteta potrjeni v predpisanem postopku, če so označeni v skladu s predpisi, ki urejajo ugotavljanje skladnosti vozil, in če izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem zakonom.

(2)

Z globo 10.000 eurov se kaznuje za prekršek proizvajalec, ki daje na trg proizvode, za katere sta potrebni skladnost s predpisanimi tehničnimi zahtevami ter potrditev tehničnega stanja in identitete v predpisanem postopku, pa ti proizvodi nimajo te odobritve, ali ponaredi dokumente ali oznake, njegova odgovorna oseba pa z globo 1.000 eurov.

(3)

Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, razen proizvajalca iz prejšnjega odstavka, ki daje na trg proizvode, za katere sta potrebni skladnost s predpisanimi tehničnimi zahtevami ter potrditev tehničnega stanja in identitete v predpisanem postopku, pa ti proizvodi nimajo te odobritve, ali ponaredi dokumente ali oznake, njegova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.

5. člen

(izjeme)

(1)

Določbe tega poglavja ne veljajo za:

1.

vozila, načrtovana in izdelana predvsem za uporabo na gradbiščih, v kamnolomih, pristaniščih ali na letališčih;

2.

vozila, načrtovana in izdelana za potrebe vojske, civilne zaščite, gasilske službe, pravosodne policije ali policije;

3.

delovne stroje;

4.

vozila, namenjena izključno za hitrostna tekmovanja na cestah oziroma na tekmovališčih;

5.

prototipe vozil, ki se uporabljajo na cestah zaradi izvedbe posebnega preskusnega programa ter so načrtovana in izdelana posebej za ta namen. Za te prototipe vozil je odgovoren proizvajalec.

(2)

Za potrebe registracije za vozila iz prejšnjega odstavka lahko lastnik vozila po postopkih iz 16. do 19. člena in 20. do 23. člena tega zakona pridobi potrdilo o skladnosti vozila ali soglasje k registraciji kljub odstopanju od tehničnih zahtev.

6. člen

(postopki ugotavljanja izpolnjevanja pogojev)

(1)

Postopki ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz 4. člena tega zakona so:

1.

homologacija vozil;

2.

homologacija delov vozil in zaščitnih naprav;

3.

odobritev neoriginalnih in nehomologiranih delov in opreme vozil;

4.

posamična odobritev vozila po splošnih ali posebnih zahtevah;

5.

posamična odobritev predelanega vozila;

6.

redni in izredni pregled vozila po posebnih zahtevah;

7.

identifikacija vozila in

8.

ocena tehničnega stanja vozila.

(2)

Postopke iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka izvaja homologacijski organ, strokovne naloge preskušanja, preverjanja in kontrole proizvodov pa tehnična služba ali homologacijski organ, če te naloge opravlja sam. Če homologacijski organ opravlja naloge tehnične službe sam, mora izpolnjevati zahteve za tehnično službo.

(3)

Postopek iz 5. točke prvega odstavka tega člena izvaja tehnična služba.

(4)

Postopke iz 6. do 8. točke prvega odstavka tega člena izvaja strokovna organizacija.

7. člen

(homologacijski organ)

Homologacijski organ v Republiki Sloveniji je Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa (v nadaljnjem besedilu: agencija). Delo homologacijskega organa nadzira ministrstvo, pristojno za promet.

8. člen

(proizvodi iz držav članic Evropske unije in držav Evropskega gospodarskega prostora)

(1)

Zahteve iz predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, ne veljajo za proizvode, ki so proizvedeni ali dani na trg v drugi državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica EU) ali državi Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: država EGP) v skladu z njenimi predpisi, ki niso predmet usklajevanja s pravom Evropske unije.

(2)

Če homologacijski organ na podlagi listin in drugih zbranih podatkov ugotovi, da proizvod iz prejšnjega odstavka ne zagotavlja enakovredne ravni zavarovanja javnega interesa, kot ga zahtevajo predpisi, ki urejajo skladnost proizvodov, lahko zavrne dajanje v promet ali zahteva umik proizvoda iz prometa.

(3)

Ukrepe iz prejšnjega odstavka lahko homologacijski organ izvede, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.

če je v pisnem obvestilu ponudniku proizvoda navedel določbe ustreznega predpisa, ki so podlaga prepovedi dajanja na trg ali zahtevajo umik proizvoda s trga;

2.

če je na podlagi razpoložljivih podatkov o stanju tehnike in znanosti ugotovil, da obstajajo utemeljeni razlogi, povezani z varovanjem javnega interesa, za uveljavitev zahtev iz ustreznega predpisa in da blažji ukrepi ne bi zagotovili ustrezne ravni varnosti;

3.

če je pred sprejetjem ukrepa dal možnost ponudniku proizvoda, da v roku, ki ni krajši od 30 dni, odgovori na navedbe homologacijskega organa, in

4.

če je pred izdajo odločbe glede vrste ukrepa proučil pripombe ponudnika proizvoda in svoje stališče pisno obrazložil.

(4)

Proizvodi, ki jih je pred dajanjem na trg treba preskusiti, se lahko dajo na trg v Republiki Sloveniji, če so bili preskušeni v homologacijskih organih držav članic EU ali držav EGP in če so rezultati teh preskusov na razpolago pristojnim državnim organom.

9. člen

(odmiki od zahtev)

(1)

Homologacijski organ lahko na podlagi predpisa, ki določa tehnične zahteve, ali po proučitvi vseh okoliščin v posamičnem primeru dovoli odmik od posameznih tehničnih zahtev, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v postopku homologacije ali posamične odobritve, za:

1.

vozila, sestavne dele in samostojne tehnične enote, izdelane v majhnih serijah;

2.

vozila iz zaključka serije;

3.

proizvode, ki so proizvedeni po novih tehnologijah ali z novimi tehničnimi rešitvami;

4.

vozila za posebne namene in

5.

vozila, katerih skladnost s predpisi je bila ugotovljena v postopku posamične odobritve.

(2)

Pred dovolitvijo odmika se določi druge enakovredne zahteve, ki jim morajo ustrezati proizvodi iz prejšnjega odstavka, da bi bila zagotovljena vsaj enaka raven varnosti in varovanja okolja.

10. člen

(predpisi ministra)

(1)

Minister, pristojen za promet (v nadaljnjem besedilu: minister):

1.

predpiše tehnične zahteve za proizvode iz 4. člena tega zakona;

2.

predpiše način izvedbe postopkov ugotavljanja skladnosti s predpisanimi zahtevami in dokumentacijo, ki je potrebna v zvezi s tem;

3.

podrobneje predpiše listine iz tega poglavja in določi ceno njihovih obrazcev;

4.

predpiše oznake skladnosti;

5.

podrobneje predpiše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati vozila, da bi pridobila oziroma obdržala status starodobnega vozila, postopek ugotavljanja izpolnjevanja teh pogojev in kategorije ali vrste vozil, ki se jim lahko podeli ta status;

6.

predpiše tehnično opredelitev posameznih kategorij in vrst vozil;

7.

predpiše postopek ugotavljanja enakovredne ravni zavarovanja javnega interesa pri proizvodih iz 8. člena tega zakona in

8.

predpiše enakovredne zahteve in način izvedbe postopka dovolitve odmikov iz prejšnjega člena.

(2)

S predpisom iz prejšnjega odstavka se lahko določi obvezna uporaba tehničnih specifikacij za vozila, ki jih ministrstvo, pristojno za promet, izda in zagotovi njihovo dosegljivost v elektronski obliki. Minister sprejme odredbo o določitvi seznama tehničnih specifikacij za vozila.

(3)

Predpis iz prvega odstavka tega člena se lahko sklicuje na standard v skladu s predpisi, ki urejajo standardizacijo, s tem da določi njegovo obvezno uporabo ali določi, da je neko ravnanje ali dejavnost skladna z zahtevami predpisa, če ustreza zahtevam standarda.

Drugi oddelek: Homologacija vozil in njihovih delov

11. člen

(postopek homologacije)

(1)

Homologacija je postopek, v katerem homologacijski organ ugotovi, ali tip proizvoda izpolnjuje predpisane zahteve, in če je skladen z zahtevami, podeli certifikat o homologaciji.

(2)

Če se vozilo izdeluje po stopnjah, se homologacija lahko podeli za vsako stopnjo, pri tem pa se pri vsaki nadaljnji stopnji upoštevajo homologacije, podeljene za predhodne stopnje (večstopenjska homologacija vozil).

(3)

Vlogo za podelitev homologacije tipa proizvoda vloži proizvajalec, posebej za vsak tip proizvoda.

(4)

Proizvajalec mora v postopku homologacije navajati popolne in resnične podatke.

(5)

Homologacijski organ z mednarodno organizacijo, ki je pristojna za določitev svetovne označbe proizvajalca vozila ali dela vozila, določi:

-

proizvajalcu tipa vozila svetovno označbo proizvajalca vozila v skladu s standardom, ki ureja to področje, ali

-

proizvajalcu tipa dela vozila ali tipa zaščitne naprave ali tipa zaščitne opreme svetovno označbo proizvajalca dela vozila v skladu s standardom, ki ureja to področje.

(6)

Z globo 10.000 eurov se kaznuje za prekršek proizvajalec, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba, razen posameznika, pa z globo 1.000 eurov.

12. člen

(veljavnost podeljenih homologacij)

(1)

Homologacija in preskusi, kontrole ali pregledi, na katerih temelji homologacija, morajo biti opravljeni v skladu z veljavnimi predpisi.

(2)

Homologacija se podeli tipu proizvoda, ki izpolnjuje predpisane zahteve. Podeljene homologacije so veljavne ter sta dajanje na trg in začetek uporabe proizvodov na njihovi podlagi dovoljena do sprejetja novih, dopolnjenih oziroma spremenjenih zahtev.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek homologacijski organ zavrne podelitev homologacije, če ugotovi, da vozilo kljub izpolnjevanju vseh predpisanih zahtev pomeni resno nevarnost za cestni promet, okolje ali zdravje.

(4)

Če proizvajalec izvede postopek odpoklica serije homologiranega tipa proizvoda zaradi resne nevarnosti za cestni promet, okolje ali zdravje, ki jo pomenijo ti proizvodi, mora o tem nemudoma obvestiti homologacijski organ in mu predložiti opis načrtovanih popravljalnih ukrepov.

(5)

Homologacijski organ, ki je podelil homologacijo tipu proizvoda, lahko po proučitvi načrtovanih popravljalnih ukrepov proizvajalcu odredi izvedbo dodatnih ali drugačnih popravljalnih ukrepov za odpravo ugotovljene resne nevarnosti. Če proizvajalec ne izvede odrejenih ukrepov, lahko homologacijski organ prekliče homologacijo, ki jo je podelil.

(6)

V primeru odpoklica iz četrtega odstavka tega člena mora lastnik vozila na zahtevo proizvajalca v predpisanem roku omogočiti izvedbo vseh popravljalnih ukrepov na vozilu, če vozilo uporablja, ga registrira ali podaljša veljavnost prometnega dovoljenja. Vozilo, na katerem niso izvedeni popravljalni ukrepi v primeru odpoklica vozila, se ne more registrirati oziroma se zanj ne more podaljšati veljavnost prometnega dovoljenja.

(7)

Z globo 10.000 eurov se kaznuje za prekršek proizvajalec, ki ravna v nasprotju s četrtim ali petim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 1.000 eurov.

(8)

Z globo 10.000 eurov se kaznuje za prekršek tehnična služba, ki opravlja strokovne naloge v postopku homologacije v nasprotju s tem členom, njena odgovorna oseba pa z globo 1.000 eurov.

13. člen

(skladnost proizvodov)

(1)

Proizvajalec je odgovoren za to, da je vsak proizvod skladen s homologiranim tipom proizvoda in mora homologacijskemu organu omogočiti izvajanje ustreznega nadzora nad homologiranimi tipi proizvodov.

(2)

Proizvajalec mora vsakemu vozilu homologiranega tipa priložiti potrdilo o skladnosti, s katerim jamči, da je izdelano vozilo skladno s tipom, ki je bil homologiran.

(3)

Če homologacijski organ ugotovi, da vozila, ki imajo potrdilo o skladnosti, niso skladna s homologiranim tipom ali so v vozilu vgrajene odklopne naprave ali so rezultati preskusov ponarejeni, odredi proizvajalcu, ki mu je podelil homologacijo, uskladitev proizvodnje in mu pri tem določi rok za odpravo ugotovljenih napak. Če proizvajalec v danem roku ne odpravi napak, se homologacija prekliče.

(4)

Z globo 10.000 eurov se kaznuje za prekršek proizvajalec, ki ravna v nasprotju s tem členom, njegova odgovorna oseba pa z globo 1.000 eurov.

14. člen

(nadzor nad proizvodnimi postopki)

Homologacijski organ mora v postopku podelitve homologacije in tudi po podeljeni homologaciji izvajati potrebne ukrepe, po potrebi v sodelovanju s pristojnimi organi drugih držav članic EU ali držav EGP, da zagotovi, da proizvodni postopki zagotavljajo skladnost proizvodov s homologiranim tipom proizvoda.

15. člen

(spremembe podatkov in homologacij)

(1)

Proizvajalec, ki je pridobil homologacijo v skladu s tem zakonom, mora homologacijski organ obveščati o vseh spremembah podatkov, vključenih v dokumentacijo homologiranega tipa proizvoda.

(2)

Homologacijski organ odloča le o tistih zahtevah za spremembo ali dopolnitev homologacije, ki so povezane z njegovimi odločitvami pri prvotni homologaciji.

(3)

Proizvajalec o dokončnem prenehanju proizvodnje homologiranega proizvoda obvesti homologacijski organ.

(4)

Z globo 5.000 eurov se kaznuje za prekršek proizvajalec, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.

Tretji oddelek: Posamična odobritev vozila

16. člen

(postopek)

(1)

Posamična odobritev vozila je postopek, v katerem homologacijski organ ugotovi, ali pregledano posamezno vozilo izpolnjuje predpisane zahteve, in ob skladnosti podeli certifikat o posamični odobritvi vozila. Na podlagi tega certifikata izda zaradi registracije vozila tehnična služba še potrdilo o skladnosti.

(2)

Vlogo za posamično odobritev vozila vloži njegov proizvajalec ali lastnik vozila, posebej za vsako vozilo.

17. člen

(izvedba postopka)

(1)

Postopek posamične odobritve vozila se lahko izvede:

1.

za vozilo, katerega tip ni bil homologiran ali posamično odobren v skladu s tem zakonom;

2.

za rabljeno uvoženo vozilo;

3.

za vozilo, ki je bilo posamično odobreno, vendar je ta odobritev omejena na državo, ki je to odobritev podelila, in

4.

pri večstopenjski izdelavi vozila za posamezno stopnjo izdelave, pri čemer se posamična odobritev ne sme uporabiti za prvo stopnjo in tudi ne za vmesno stopnjo, ki ji sledi stopnja, ki se homologira.

(2)

Postopek posamične odobritve vozila se lahko izvede tudi za vozilo in njegovo posebno opremo, če se vozilo uporablja za prevoz oseb oziroma blaga, ki se lahko prevaža le z ustrezno izdelanim in posebej opremljenim vozilom (v nadaljnjem besedilu: vozila za posebne vrste prevozov), če je tako določeno s predpisom ali mednarodnim sporazumom, ki Republiko Slovenijo zavezuje. V tem primeru se lahko za posamezno vrsto vozil posamična odobritev vozila izvede ločeno za ugotovitev skladnosti s splošnimi tehničnimi zahtevami v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi in za ugotovitev skladnosti s posebnimi tehničnimi zahtevami, predpisanimi za posamezno vrsto vozila za posebne vrste prevozov, ter se izdata ločena certifikata o posamični odobritvi vozila.

(3)

Minister, pristojen za določanje posebnih pogojev, pod katerimi se posebni prevozi opravljajo, lahko predpiše, da je treba skladnost s posebnimi zahtevami iz prejšnjega odstavka vzdrževati ves čas uporabe vozila za posebne vrste prevozov, kar se ugotavlja s predpisanimi rednimi in izrednimi pregledi, ki jih opravljajo strokovne organizacije. Ob ugotovljeni neskladnosti s posebnimi zahtevami, ki je ni mogoče odpraviti, se certifikat o posamični odobritvi vozila prekliče.

(4)

Za vojaška vozila Slovenske vojske, ki niso zajeta v izjemah iz 2. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, se lahko posebne zahteve za posamezno vrsto vozila določijo s predpisom, z mednarodnim sporazumom, ki zavezuje Republiko Slovenijo, ali z aktom ministra, pristojnega za obrambo.

18. člen

(predelana vozila)

(1)

Postopek posamične odobritve predelanega vozila se izvede tudi za vozilo, katerega skladnost s predpisi je že bila ugotovljena, če je bila na njem pozneje narejena predelava (v nadaljnjem besedilu: predelano vozilo), ki ustreza vsaj enemu od naslednjih kriterijev:

1.

se nanaša na podatke, evidentirane v postopku registracije vozila;

2.

vpliva ali bi lahko vplivala na homologirane dele vozila;

3.

vpliva ali bi lahko vplivala na varnost vozila.

(2)

Zamenjava katerega koli dela vozila z njegovim nadomestnim delom, razen dela, na katerem je identifikacijska številka vozila, se ne šteje za predelavo na vozilu.

(3)

Za predelavo iz prvega odstavka tega člena se ne štejejo spremembe, opravljene na vozilu, iz 52. in 53. člena tega zakona.

(4)

Predelave in spremembe na vozilu, ki pomenijo poslabšanje njegovih varnostnih ali okoljevarstvenih lastnosti, niso dovoljene.

(5)

Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov. Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.

(6)

Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v prometu uporablja vozilo, ki je bilo predelano, pa ta predelava ni bila odobrena v skladu s prvim odstavkom tega člena oziroma sprememba iz 52. člena tega zakona ni bila vpisana v evidenco, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov. Z globo 400 eurov se kaznuje za ta prekršek lastnik oziroma uporabnik vozila oziroma uporabnica vozila (v nadaljnjem besedilu: uporabnik vozila), če je fizična oseba.

19. člen

(pogoji za odobritev)

(1)

Posamična odobritev vozila iz 17. ali 18. člena tega zakona se opravi v skladu s predpisi, ki so v Republiki Sloveniji veljali na dan, ko je bilo vozilo izdelano oziroma prvič registrirano.

(2)

Homologacijski organ posamično odobri in izda certifikat o posamični odobritvi vozilu, ki je skladno s podatki v predloženi dokumentaciji in izpolnjuje predpisane tehnične zahteve.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek pri posamični odobritvi predelanega vozila tehnična služba sama potrdi ustreznost predelave z vpisom v obstoječe potrdilo o skladnosti. Ugotavljanje skladnosti predelanih vozil se opravi v skladu s predpisi, ki so v Republiki Sloveniji veljali na dan, ko je bilo vozilo prvič registrirano, razen za novo vgrajene dele, ki so povezani z zaščito drugih udeležencev v prometu, za katere se upošteva stanje predpisov med predelavo.

(4)

Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena mora homologacijski organ oziroma za predelana vozila tehnična služba zavrniti posamično odobritev vozila, če oceni, da vozilo kljub izpolnjevanju vseh predpisanih tehničnih zahtev pomeni resno nevarnost za cestni promet, okolje ali zdravje.

(5)

Če vozilu iz 1. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona proizvajalec ni vtisnil identifikacijske številke vozila, mora tehnična služba pred potrditvijo skladnosti vozila s predpisanimi zahtevami z odločbo določiti vozilu nacionalno identifikacijsko številko, jo vtisniti na vozilo in o tem obvestiti homologacijski organ.

(6)

Če predelano ali popravljeno vozilo nima vtisnjene identifikacijske številke vozila ali je ta poškodovana ali prenarejena, se vtisne izvirna identifikacijska številka vozila, če jo je mogoče nedvoumno ugotoviti na podlagi spremljajoče dokumentacije ali na podlagi poizvedb pri proizvajalcu vozila. Če identifikacijske številke vozila ni mogoče ugotoviti, se zahteva za posamično odobritev predelanega vozila zavrne.

(7)

Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek tehnična služba, ki opravlja naloge v postopku posamične odobritve vozila v nasprotju s tem členom, njena odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.

Četrti oddelek: Identifikacija in ocena tehničnega stanja vozil

20. člen

(opredelitev postopkov)

(1)

Identifikacija vozila je postopek, s katerim se ugotavljajo istovetnost vozila in njegovi osnovni tehnični podatki s pomočjo priloženih dokumentov in drugih virov s tehničnimi podatki o vozilih.

(2)

Ocena tehničnega stanja vozila je postopek vidne preveritve njegove celovitosti in sposobnosti za varno vožnjo v cestnem prometu ali za varno delo pri kmetijskih in gozdarskih delih. Preveri se tudi, da vozilo ni bilo predelano v nasprotju s predpisi in navodili proizvajalca.

21. člen

(obseg izvajanja postopkov)

(1)

Vozila iz 22. do 24. člena tega zakona se lahko registrirajo in začnejo uporabljati po izvedeni identifikaciji oziroma oceni tehničnega stanja vozila. Registracija se opravi na podlagi soglasja k registraciji.

(2)

Soglasje k registraciji je dokument, ki ga izda strokovna organizacija na obrazcu potrdila o skladnosti za posamično odobreno vozilo, ko ugotovi istovetnost vozila, zbere njegove tehnične podatke ter ugotovi njegovo celovitost in sposobnost za varno vožnjo ali varno delo.

(3)

Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek strokovna organizacija, ki izvaja postopke v nasprotju s prejšnjim odstavkom, njena odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.

22. člen

(identifikacija in ocena tehničnega stanja vozila)

(1)

Fizična ali pravna oseba, ki želi registrirati in začeti uporabljati novo vozilo, katerega tip je bil homologiran ali posamično odobren v skladu z usklajenimi predpisi Evropske unije o homologaciji in posamični odobritvi vozila, vendar zanj ni pridobila potrdila o skladnosti v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, vloži pri strokovni organizaciji zahtevo za identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozila.

(2)

Fizična ali pravna oseba, ki želi v Republiki Sloveniji prvič registrirati vozilo, za katero je bil v drugi državi članici EU izdan registracijski dokument, ki omogoča začasno ali trajno registracijo, ali vozilo, ki je bilo v uporabi v drugi državi članici EU, če registracija zanj ni obvezna, mora pri strokovni organizaciji opraviti identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozila.

(3)

Prvi in drugi odstavek tega člena ne veljata za vozila, katerih skladnost s predpisi je bila potrjena z listino države članice EU ali države EGP, katere veljavnost je omejena na ozemlje te države. V tem primeru se v skladu s tem zakonom izvede postopek posamične odobritve vozila.

(4)

Fizična ali pravna oseba, ki želi registrirati vozilo v skladu s četrtim odstavkom 27. člena tega zakona, mora pri strokovni organizaciji opraviti identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozila.

23. člen

(identifikacija vozila – posebni primeri)

(1)

Pred registracijo vozila v Republiki Sloveniji je treba pri strokovni organizaciji opraviti postopek identifikacije za vozila:

1.

mednarodnih in meddržavnih organizacij ter predstavništev mednarodnih organizacij – za službeno uporabo;

2.

diplomatskih predstavništev in konzulatov tujih držav v Republiki Sloveniji – za službeno uporabo;

3.

članov osebja mednarodnih in meddržavnih organizacij ter predstavništev mednarodnih organizacij in njihovih družinskih članov, ki z njimi živijo v skupnem gospodinjstvu – za osebno uporabo;

4.

članov osebja diplomatskih predstavništev in konzulatov tujih držav v Republiki Sloveniji in njihovih družinskih članov, ki z njimi živijo v skupnem gospodinjstvu – za osebno uporabo;

5.

državljanov Republike Slovenije, ki se za stalno vračajo z začasnega dela ali prebivanja v tujini, če so bili v tujini brez presledka najmanj eno leto;

6.

tujcev, ki v Republiki Sloveniji pridobijo potrdilo o prijavi prebivanja, dovoljenje za začasno ali stalno prebivanje;

7.

fizičnih in pravnih oseb, ki so postale lastnice vozila na podlagi sklepa o dedovanju;

8.

humanitarnih organizacij – za opravljanje njihove humanitarne dejavnosti;

9.

ki so bila v Republiki Sloveniji pred 1. majem 2004 in niso bila registrirana ali pa so bila registrirana v Republiki Sloveniji, vendar niso vpisana v evidenci registriranih vozil;

10.

namenjena izključno za hitrostna tekmovanja na cestah oziroma na tekmovališčih.

(2)

Določba 3. in 4. točke prejšnjega odstavka ne velja za državljane Republike Slovenije in osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, določba 8. točke pa velja samo za podarjena vozila.

(3)

Identifikacija vozila se za upravičence iz 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena lahko opravi v enem letu od stalne vrnitve ali pridobitve potrdila o prijavi prebivanja ali pridobitve dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje za vozilo, ki je bilo predhodno v lasti in uporabi upravičenca najmanj šest mesecev, identifikacija vozila upravičencev iz 7. točke prvega odstavka tega člena pa v enem letu po pravnomočnosti sklepa o dedovanju.

24. člen

(starodobno vozilo)

(1)

Fizična ali pravna oseba, ki želi registrirati in začeti uporabljati vozilo kot starodobno, vloži pri strokovni organizaciji zahtevo za razvrstitev vozila med starodobna vozila (v nadaljnjem besedilu: starodobnik). Zahtevi se priloži poročilo o razvrstitvi vozila v posamezni razred, ki ga izda nacionalna organizacija starodobnih vozil, ki je članica Mednarodne organizacije starodobnih vozil – FIVA. Po izvedeni identifikaciji vozila strokovna organizacija razvrsti vozilo kot starodobnik, če vozilo izpolnjuje kriterije iz drugega odstavka tega člena.

(2)

Starodobnik je vozilo, ki je bilo izdelano pred 30 leti ali več in je ohranjeno ter tehnično vzdrževano tako, da je skladno z originalno konstrukcijsko sestavo in obliko ter se zaradi svojega zgodovinskega in tehničnega pomena ne uporablja za vsakodnevne prevoze.

III. REGISTRACIJA VOZIL

Prvi oddelek: Splošne določbe

25. člen

(pogoji za udeležbo v cestnem prometu)

(1)

Za udeležbo v cestnem prometu morajo motorna in priklopna vozila:

1.

biti registrirana,

2.

imeti veljavno potrdilo o tehnični brezhibnosti vozila, če gre za tovorno vozilo ali priklopno vozilo ali avtobus, s katerim se opravljajo prevozi v skladu s predpisi, ki urejajo prevoze v cestnem prometu,

3.

imeti veljavno prometno dovoljenje ali veljavno dovoljenje za preskusno vožnjo, razen vojaških vozil na gosenicah, in

4.

biti označena s predpisanimi registrskimi ali preskusnimi tablicami, izdanimi za njihovo označitev.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek lahki priklopniki niso registrirani, morajo pa imeti brezhibne predpisane naprave in opremo, biti označeni s ponovljeno registrsko označbo vlečnega vozila na registrski tablici ustreznih dimenzij in imeti veljavno potrdilo o opravljenem tehničnem pregledu, na katerem je označen rok, ko mora vozilo opraviti tehnični pregled, ali obvestilo o roku prvega tehničnega pregleda. V cestnem prometu so lahko udeležena tudi neregistrirana vozila z brezhibnimi predpisanimi napravami in opremo in ki spadajo med:

-

motokultivatorje,

-

delovne stroje in

-

traktorske priklopnike, katerih največja tehnično dovoljena masa ne presega 5 ton in katerih hitrost je konstrukcijsko omejena na 30 km/h, razen traktorskih priklopnikov z obliko nadgradnje »SG – vozilo za posebne namene« in dodatnim opisom nadgradnje »za prevoz oseb«.

(3)

Ne glede na prvi odstavek tega člena v cestnem prometu ne smejo biti udeležena vozila, ki so namenjena izključno za hitrostna tekmovanja na cestah oziroma na tekmovališčih.

(4)

Vozila, registrirana v tujini, so lahko udeležena v cestnem prometu v Republiki Sloveniji, če imajo registrsko tablico in listino o registraciji vozila. Vozilo mora biti označeno z oznako države, v kateri je registrirano. Oznaka države je predpisana v veljavni mednarodni konvenciji o cestnem prometu in je razvidna iz posebne nalepke ali registrske tablice.

(5)

Ne glede na prejšnji odstavek so lahko v cestnem prometu udeležena tudi vozila, označena s tujimi preskusnimi ali začasnimi tablicami, če so tehnično brezhibna, imajo sklenjeno obvezno zavarovanje odgovornosti v mednarodnem prometu in veljavno listino za preskusno vožnjo ali veljavno listino o registraciji.

(6)

Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena.

(7)

Ne glede na prejšnji odstavek se voznik vozila, ki mu je veljavnost prometnega dovoljenja potekla, pa od poteka veljavnosti prometnega dovoljenja ni preteklo več kot 30 dni, kaznuje z globo 100 eurov.

(8)

Z globo 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov. Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena.

(9)

Ne glede na prejšnji odstavek se z globo 1.000 eurov kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 150 eurov, če od poteka veljavnosti prometnega dovoljenja ni poteklo več kot 30 dni.

(10)

Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim ali četrtim odstavkom tega člena. Voznik vozila, registriranega v tujini, ki mu na vozilu manjka samo oznaka države, v kateri je vozilo registrirano, se kaznuje z globo 100 eurov.

(11)

Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov. Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

26. člen

(predpisi ministrov)

(1)

Minister:

1.

podrobneje predpiše postopek registracije vozila, postopek izdaje in veljavnost prometnega dovoljenja ter dovoljenja za preskusno vožnjo, vrste, vsebino in obliko registrskih in preskusnih tablic ter spremembo podatkov in odjavo vozil;

2.

predpiše registracijska območja iz 35. člena tega zakona in njihove oznake;

3.

predpiše obrazec prometnega dovoljenja in druge listine, ki se uporabljajo v postopku registracije vozila;

4.

določi ceno tiskovin in obrazcev v postopku registracije vozila ter ceno registrske in preskusne tablice in

5.

podrobneje predpiše pogoje za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike, ki izdajajo dovoljenja za preskusno vožnjo in preskusne tablice iz drugega odstavka 37. člena tega zakona.

(2)

Ne glede na določbe tega poglavja minister, pristojen za obrambo, predpiše način registracije in obliko ter vsebino registrskih tablic za vojaška vozila Slovenske vojske ter vozila Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo.

(3)

Ne glede na določbe tega poglavja minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše način registracije in obliko ter vsebino registrskih tablic za vozila Policije, Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije, ki jih uporabljajo osebe s pooblastili Policije.

Drugi oddelek: Registracija vozil

27. člen

(obveznost registracije vozil)

(1)

Registracija vozila je vpis podatkov o registrski označbi ter posameznih podatkov o vozilu in lastniku vozila v evidenco registriranih vozil.

(2)

V Republiki Sloveniji morajo biti registrirana vozila, katerih lastniki imajo v njej prebivališče ali sedež, vozila diplomatskih predstavništev in konzulatov, mednarodnih in meddržavnih organizacij ter predstavništev mednarodnih organizacij v Republiki Sloveniji in članov njihovega osebja, vključno z njihovimi družinskimi člani, ki z njimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ter tujih gospodarskih, prometnih, kulturnih in drugih predstavništev v Republiki Sloveniji.

(3)

V Republiki Sloveniji morajo biti registrirana vozila, katerih lastniki so tujci, ki imajo na podlagi potrdila o prijavi prebivanja ali dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje v njej prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, ali državljani Republike Slovenije, ki imajo v njej le začasno prebivališče. Ta vozila se morajo registrirati v Republiki Sloveniji v 30 dneh od prijave stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Za ta vozila se izda prometno dovoljenje z veljavnostjo do enega leta.

(4)

Na pravno osebo s sedežem v Republiki Sloveniji ali posameznika s prebivališčem v Republiki Sloveniji se registrirajo vozila, ki so v skladu s carinskimi predpisi začasno uvožena ali pa so pridobljena iz druge države članice EU in se uporabljajo po pogodbi o lizingu ali po pogodbi o poslovnem sodelovanju, sklenjeni med podjetjem s sedežem v Republiki Sloveniji in podjetjem s sedežem v tujini, ali za sejme ali športna tekmovanja. Ta vozila se morajo registrirati v Republiki Sloveniji v 30 dneh od njihovega uvoza ali pridobitve in se zanje izda prometno dovoljenje z veljavnostjo do enega leta.

(5)

Registrirajo se tudi vozila:

-

ki jih lastnik vozila po končanem prebivanju odpelje iz Republike Slovenije,

-

kupljena v Republiki Sloveniji, ki bodo registrirana v drugi državi, in

-

ki bodo po končani predelavi ali dodelavi odpeljana iz Republike Slovenije.

(6)

V primerih iz prejšnjega odstavka se prometno dovoljenje izda z veljavnostjo za čas, ki je potreben, da se vozilo prepelje v državo, v kateri bo registrirano, vendar največ za 30 dni. Vozila so registrirana do poteka veljavnosti prometnega dovoljenja.

(7)

Registrirajo se tudi vozila, ki so bila registrirana v Republiki Sloveniji, pa so bila ukradena in so jih tuji varnostni organi izsledili. Prometno dovoljenje se izda z veljavnostjo za čas, ki je potreben, da se vozilo prepelje v Republiko Slovenijo, vendar največ za 30 dni. Vozila so registrirana do poteka veljavnosti prometnega dovoljenja.

(8)

Vlogi za registracijo vozila iz petega odstavka tega člena je treba za homologirana ali posamično odobrena vozila priložiti potrdilo o skladnosti, soglasje k registraciji vozila pa za vozila iz postopka identifikacije in ocene tehničnega stanja.

(9)

Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek lastnik vozila, ki ravna v nasprotju s tem členom.

(10)

Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s tem členom, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov. Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju s petim odstavkom tega člena.

28. člen

(vozilo v lasti več oseb in uporabnik vozila)

(1)

Če je vozilo v lasti več oseb, se registrira na osebo, ki jo določijo vsi solastniki s pisnim soglasjem.

(2)

Vozilo iz pogodbe o lizingu ali iz pogodbe o zakupu ali prodaje s pridržkom lastninske pravice se lahko registrira na uporabnika vozila, če da lastnik vozila pisno soglasje. V tem primeru se določbe tega zakona, ki veljajo za lastnika vozila, smiselno uporabljajo tudi za uporabnika vozila. V prometno dovoljenje se vpiše tudi lastnik vozila.

(3)

Za vozilo, ki je v lasti otroka ali mladoletnika, se pri registraciji vozila kot uporabnika določi enega od staršev, skrbnikov ali rejnikov. V tem primeru se določbe tega zakona, ki veljajo za lastnika vozila, smiselno uporabljajo tudi za uporabnika vozila. V prometno dovoljenje se vpiše tudi lastnik vozila.

(4)

Določba prejšnjega odstavka ne velja za vozilo v lasti mladoletnika, ki ima za to kategorijo vozila veljavno vozniško dovoljenje.

(5)

Za vozilo v lasti polnoletne osebe, ki nima veljavnega vozniškega dovoljenja za to kategorijo vozila, določi lastnik vozila uporabnika vozila, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, in sicer z njegovim pisnim soglasjem. V tem primeru se določbe tega zakona, ki veljajo za lastnika vozila, smiselno uporabljajo tudi za uporabnika vozila. V prometno dovoljenje se poleg lastnika vozila vpiše tudi uporabnik vozila.

(6)

Določba prejšnjega odstavka ne velja za polnoletne osebe z invalidnostjo brez veljavnega vozniškega dovoljenja, ki jim je bila z odločbo priznana oprostitev plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu v skladu s predpisom, ki ureja letno dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu, ali za osebe z invalidnostjo s posebej zanje prirejenim vozilom za čas do pridobitve vozniškega dovoljenja na tem vozilu.

(7)

Uporabnik vozila je lahko samo oseba, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za to kategorijo vozila. Ta določba ne velja za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike ter za polnoletne osebe z invalidnostjo iz prejšnjega odstavka, če uporabljajo vozila iz drugega odstavka tega člena.

29. člen

(pristojnost za registracijo)

(1)

Vozila registrirajo registracijske organizacije iz 57. člena tega zakona.

(2)

Vozila diplomatskih predstavništev in konzulatov, mednarodnih in meddržavnih organizacij ter predstavništev mednarodnih organizacij v Republiki Sloveniji in članov njihovega osebja, vključno z njihovimi družinskimi člani, ki z njimi živijo v skupnem gospodinjstvu, če niso državljani Republike Slovenije ali osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, registrira upravna enota.

(3)

Vozila Policije, Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije, ki jih uporabljajo osebe s pooblastili Policije, registrira ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

(4)

Vojaška vozila Slovenske vojske ter vozila Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo registrira ministrstvo, pristojno za obrambo.

30. člen

(pogoji za registracijo)

(1)

Vozilo se registrira na podlagi vloge lastnika vozila. Vlogi je treba priložiti dokazila, če registracijski organizaciji niso dosegljiva na podlagi uradnih evidenc:

1.

dokazilo o izvoru in lastništvu vozila ali posameznih delov vozila, ki so bili dodatno vgrajeni (npr. šasija, motor);

2.

potrdilo o skladnosti ali soglasje k registraciji;

3.

dokazilo o sklenjenem zavarovanju avtomobilske odgovornosti, pri vozilih za javni prevoz potnikov pa tudi dokazilo o zavarovanju potnikov;

4.

dokazilo o poravnani letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu in

5.

potrdilo o tehnični brezhibnosti vozila, razen za vozila iz drugega odstavka 48. člena in sedmega odstavka 27. člena tega zakona. Potrdilo o tehnični brezhibnosti vozila, izdano v tuji organizaciji, ki je v državi članici EU ali državi EGP pooblaščena za opravljanje tehničnih pregledov vozil, se upošteva, če je bil tehnični pregled opravljen pred največ 30 dnevi.

(2)

Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka se registrira starodobnik, moped, traktor in traktorski priklopnik, če je bil na ozemlju Republike Slovenije pred 1. majem 2004, ter bivalni priklopnik, izdelan pred 1. januarjem 1998, če lastništvo vozila ni sporno.

(3)

Ne glede na 1. točko prvega odstavka tega člena se registrira moped, katerega konstrukcijska hitrost ne presega 25 km/h, če je bil na ozemlju Republike Slovenije pred 1. majem 2017 in če lastništvo vozila ni sporno.

(4)

Registracijska organizacija kljub priložitvi potrdila iz 2. točke prvega odstavka tega člena vozila ne registrira, če jo homologacijski organ obvesti o svoji ugotovitvi, da vozilo pripada tipu vozila, ki kljub podeljeni homologaciji pomeni resno nevarnost za cestni promet, okolje ali zdravje.

31. člen

(prometno dovoljenje in registrske tablice)

(1)

Za registrirano vozilo se izda prometno dovoljenje in predpisano število registrskih tablic. Prometno dovoljenje in registrske tablice izda registracijska organizacija oziroma ministrstvo iz 29. člena tega zakona, ki je vozilo registriralo.

Zakon o motornih vozilih (ZMV-1)

Časovnica