na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o digitalizaciji zdravstva (ZDigZ)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 100-3387/2025, stran 11316 DATUM OBJAVE: 4.12.2025
VELJAVNOST: od 19.12.2025 / UPORABA: od 19.12.2025
RS 100-3387/2025
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 19.12.2025 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: AKTUALEN.
3387. Zakon o digitalizaciji zdravstva (ZDigZ)
Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o digitalizaciji zdravstva (ZDigZ)
o razglasitvi Zakona o digitalizaciji zdravstva (ZDigZ)
Razglašam Zakon o digitalizaciji zdravstva (ZDigZ), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. novembra 2025.
Št. 003-02-1/2025-396
Ljubljana, dne 29. novembra 2025
Nataša Pirc Musar
predsednica
Republike Slovenije
Z A K O N
O DIGITALIZACIJI ZDRAVSTVA (ZDigZ)
O DIGITALIZACIJI ZDRAVSTVA (ZDigZ)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1)
Ta zakon ureja vzpostavitev in vzdrževanje javne centralne informacijsko-komunikacijske infrastrukture na področju zdravstva v Republiki Sloveniji, obdelavo podatkov in zbirke podatkov na področju zdravstva in obveznega zdravstvenega zavarovanja, njihove upravljavce, pogodbenega obdelovalca, uporabnike podatkov ter uporabo podatkov za namene zdravstvenega varstva in obveznega zdravstvenega zavarovanja, javnega zdravja, za razvojne, raziskovalne in statistične namene.
(2)
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL L št. 88 z dne 4. 4. 2011, str. 45), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/2839 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2024 o spremembah direktiv 1999/2/ES, 2000/14/ES, 2011/24/EU in 2014/53/EU glede nekaterih zahtev glede poročanja na področju živil in živilskih sestavin, hrupa na prostem, pravic pacientov in radijske opreme (UL L št. 2024/2839 z dne 7. 11. 2024), v delu, ki se nanaša na opredelitev izraza zdravstvena dokumentacija.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1.
enotna metodološka načela so enotni standardi, opredelitve, klasifikacije, šifranti in standardni postopki za poenotenje zagotavljanja zaupnosti, razpoložljivosti in celovitosti podatkov v zdravstvu;
2.
informacijska rešitev pomeni celovit, medsebojno povezan sklop digitalnih, programskih, podatkovnih in organizacijskih komponent, ki omogoča elektronsko podporo izvajanju zdravstvenih, kliničnih, upravnih ali poslovnih procesov;
3.
izvajalec zdravstvene dejavnosti ima enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost;
4.
lokalni zdravstveni informacijski sistem je urejena celota zdravstvene dokumentacije v elektronski obliki, metod in sredstev za obdelavo te dokumentacije pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti;
5.
obdelava ima enak pomen, kot ga določa Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L št. 127 z dne 23. 5. 2018, str. 2), (v nadaljnjem besedilu: Splošna uredba o varstvu podatkov);
6.
pacient ali pacientka (v nadaljnjem besedilu: pacient) ima enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja pacientove pravice;
7.
posameznik pomeni fizično osebo, na katero se nanašajo osebni podatki;
8.
povezovanje zbirk podatkov ima enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov;
9.
psevdonimizacija ima enak pomen, kot ga določa Splošna uredba o varstvu podatkov;
10.
skupni upravljavec ima enak pomen, kot ga določa Splošna uredba o varstvu podatkov;
11.
uporabnik ima enak pomen, kot ga določa Splošna uredba o varstvu podatkov, pri čemer notranji uporabnik pomeni fizično osebo, ki osebne podatke obdeluje za upravljavca, zunanji uporabnik pa pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki se mu razkrijejo osebni podatki;
12.
upravljavec ima enak pomen, kot ga določa Splošna uredba o varstvu podatkov;
13.
zdravstvena dejavnost ima enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost;
14.
zdravstvena obravnava ima enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja pacientove pravice;
15.
zdravstveni delavec ali zdravstvena delavka (v nadaljnjem besedilu: zdravstveni delavec) ima enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja pacientove pravice;
16.
zdravstveni sodelavec ali zdravstvena sodelavka (v nadaljnjem besedilu: zdravstveni sodelavec) ima enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja pacientove pravice;
17.
zdravstvena dokumentacija je izvirno in reproducirano (pisano, risano, tiskano, fotografirano, filmano, fonografirano, magnetno, optično ali kako drugače zapisano) dokumentarno gradivo ter strukturirani in nestrukturirani podatki, ne glede na obliko zapisa in nosilec zapisa podatkov, ki so povezani s pacientovim zdravstvenim stanjem in so potrebni za izvajanje pravic ali obveznosti, določenih z zakonom, ali nastanejo ali so prejeti pri zdravstveni obravnavi pacienta;
18.
zdravstvene storitve imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja pacientove pravice;
19.
zdravstveni tim je skupina zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, ki skupaj sodelujejo pri obravnavi pacienta.
II. JAVNA CENTRALNA ZDRAVSTVENA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKA INFRASTRUKTURA
3. člen
(obveznosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti)
(1)
Javna centralna informacijsko-komunikacijska infrastruktura na področju zdravstva v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: centralna informacijsko-komunikacijska infrastruktura) obsega zaprto varno omrežje in interoperabilno platformo za varno izmenjavo podatkov med izvajalci zdravstvene dejavnosti.
(2)
Vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji svoj lokalni zdravstveni informacijski sistem povežejo s centralno informacijsko-komunikacijsko infrastrukturo v skladu z enotnimi metodološkimi načeli iz 5. člena tega zakona in uporabljajo centralne informacijske rešitve. Centralna informacijska rešitev je informacijsko-komunikacijski sistem ali digitalna storitev, ki se vzpostavi, vzdržuje in upravlja na državni ravni z namenom zagotavljanja enotnega, varnega in učinkovitega delovanja ključnih funkcij ali procesov v zdravstvenem sistemu. Centralna informacijska rešitev omogoča standardizirano obdelavo, izmenjavo in dostop do zdravstvenih ali drugih podatkov ter podpira upravljanje in delovanje procesov v zdravstveni dejavnosti. Seznam centralnih informacijskih rešitev določi minister.
(3)
Stroške vzpostavitve in vzdrževanja povezave zbirke osnovna zdravstvena dokumentacija (v nadaljnjem besedilu: OZD) in zbirk presejalnih programov oziroma lokalnega zdravstvenega informacijskega sistema s centralno informacijsko-komunikacijsko infrastrukturo za vpis podatkov iz zbirke OZD v zbirko Centralni elektronski zdravstveni zapis (v nadaljnjem besedilu: zbirka CeZZ) nosijo izvajalci zdravstvene dejavnosti.
(4)
Postopke vključitve iz tega člena ob upoštevanju enotnih metodoloških načel iz 5. člena tega zakona določi Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ) s soglasjem ministra, pristojnega za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister).
(5)
Izvajalci zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji podatke in zdravstveno dokumentacijo vpisujejo oziroma posredujejo v zbirke podatkov iz tega zakona redno, ob njihovem nastanku.
4. člen
(povezovalni znak)
(1)
Povezovalni znak za povezovanje zbirk iz tega zakona je enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO), identifikacijska številka zavarovane osebe, ki jo dodeli Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS številka zavarovane osebe), ali enotna številka elektronske identifikacije, kot je določena v zakonu, ki ureja elektronsko identifikacijo (v nadaljnjem besedilu: EŠEI), ali identifikator, ki se tujcu v zbirki CeZZ dodeli na podlagi številke njegovega uradnega identifikacijskega dokumenta z njegovim osebnim imenom in rojstnimi podatki.
(2)
Pri povezovanju zbirk iz tega zakona se uporablja eden od povezovalnih znakov iz prejšnjega odstavka. Poleg tega se pri pridobivanju posebne vrste osebnih podatkov iz zbirk podatkov v skladu s tem zakonom uporablja vsaj en povezovalni znak iz prejšnjega odstavka.
III. ENOTNA METODOLOŠKA NAČELA
5. člen
(enotna metodološka načela)
(1)
Za zagotovitev enotnosti obdelave osebnih podatkov na področju zdravstva in povezovanje lokalnih zdravstvenih informacijskih sistemov s centralno informacijsko-komunikacijsko infrastrukturo se uporabljajo enotna metodološka načela.
(2)
V enotnih metodoloških načelih se določijo tehnična pravila za:
1.
zagotavljanje kakovosti centralne informacijsko-komunikacijske infrastrukture;
2.
zahteve glede identifikacije in avtentikacije uporabnikov podatkov;
3.
zahteve v zvezi z dodeljevanjem pooblastil pri obdelavi osebnih podatkov;
4.
varnostne politike pri upravljavcih in minimalne varnostne zahteve informacijske varnosti za izvajalce zdravstvene dejavnosti;
5.
pravila pošiljanja, prejemanja, hrambe in arhiviranja podatkov ter povezovanje zbirk;
6.
pogoje za oddaljeni dostop do zbirk podatkov na področju zdravstva;
7.
metode anonimizacije in psevdonimizacije podatkov;
8.
podatkovne modele in standarde zapisa podatkov;
9.
pogoje in postopke standardizacije in uvedbe podatkovnih modelov;
10.
klasifikacije, šifrante in klasifikacijske načrte zdravstvene dokumentacije;
11.
tehnične standarde in tehnične pogoje za povezave iz drugega odstavka 3. člena tega zakona.
(3)
Enotna metodološka načela se oblikujejo ob upoštevanju zakona, ki ureja informacijsko varnost, načela vgrajenega in privzetega varstva osebnih podatkov iz predpisov o varstvu osebnih podatkov in predpisov, ki urejajo arhivsko gradivo, ki vsebuje osebne podatke o zdravljenju pacienta, ter načela o izmenjavi podatkov in informacij ter zagotavljanja podpore odločanju in zgodnjemu opozarjanju iz predpisov, ki urejajo kritično infrastrukturo.
6. člen
(sprejetje enotnih metodoloških načel in metodoloških načel za posamezno zbirko)
(1)
Enotna metodološka načela iz prvega odstavka prejšnjega člena določi minister na predlog NIJZ in jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2)
NIJZ pri pripravi predloga iz prejšnjega odstavka pridobi mnenje:
1.
Razširjenega strokovnega kolegija, pristojnega za informatiko v zdravstvu,
2.
Razširjenega strokovnega kolegija, pristojnega za javno zdravje,
3.
Arhiva Republike Slovenije,
4.
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS),
5.
Statističnega urada Republike Slovenije,
6.
Urada Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost in
7.
Koordinacijskega odbora skupnih upravljavcev iz desetega odstavka 24. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: Koordinacijski odbor).
(3)
Če katerikoli subjekt iz prejšnjega odstavka mnenja ne poda v 45 dneh od prejema zaprosila, lahko NIJZ predlog enotnih metodoloških načel pripravi brez njegovega mnenja.
(4)
Metodološka načela za posamezno zbirko podatkov iz tega zakona, razen za zbirko CeZZ, za katero veljajo enotna metodološka načela, določi minister na predlog upravljavcev posameznih zbirk. Metodološka načela se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
(5)
Za spremembo enotnih metodoloških načel in metodoloških načel za posamezno zbirko se smiselno uporabljajo prvi do tretji odstavek tega člena.
IV. DRUŽBA KOT NOSILEC CENTRALNE INFORMATIZACIJE V ZDRAVSTVU
7. člen
(ustanovitev, obseg in naloge obvezne gospodarske javne službe)
(1)
Opravljanje storitev splošnega pomena na področju centralne informacijsko-komunikacijske infrastrukture, vključno z njenim vzdrževanjem, zagotavljanjem sistemskih komponent, določitvijo in vzdrževanjem tehničnih standardov za združljivost oziroma povezovanje lokalnih zdravstvenih informacijskih sistemov izvajalcev zdravstvene dejavnosti s centralno informacijsko-komunikacijsko infrastrukturo, je obvezna gospodarska javna služba.
(2)
Gospodarsko javno službo izvaja javno podjetje, ki je oblikovano kot družba z omejeno odgovornostjo, katere edina ustanoviteljica in edina družbenica je Republika Slovenija, ki svojega poslovnega deleža ne sme deliti, odsvojiti ali obremeniti (v nadaljnjem besedilu: družba). Družba ne sme ustanoviti druge gospodarske družbe ali pridobiti poslovnega deleža ali delnic druge družbe. Družba ima sedež na območju Republike Slovenije.
(3)
Družba šteje v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov za pogodbenega obdelovalca zbirk podatkov iz 2. do 5. točke prvega odstavka 22. člena in drugega odstavka 22. člena tega zakona. Družba kot pogodbeni obdelovalec za upravljavce iz tega zakona izvaja naloge iz petega odstavka tega člena. Določbe tega zakona, s katerimi se urejajo naloge in pooblastila družbe, štejejo za enotna pisna navodila upravljavcev družbi glede obdelave osebnih podatkov in v tem delu nadomeščajo sklenitev posebnega pisnega dogovora o obdelavi osebnih podatkov iz Splošne uredbe o varstvu podatkov.
(4)
Podrobnejša pravila pogodbene obdelave podatkov v skladu z zahtevami Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki niso urejena s tem zakonom, določi minister.
(5)
Opravljanje storitev splošnega pomena na področju centralne informacijsko-komunikacijske infrastrukture iz prvega odstavka tega člena obsega:
1.
vzpostavitev sistemskih komponent in informacijskih rešitev, vzdrževanje tehničnih standardov za združljivost oziroma povezovanje lokalnih zdravstvenih informacijskih sistemov izvajalcev zdravstvene dejavnosti s centralno informacijsko-komunikacijsko infrastrukturo kot pogodbeni obdelovalec zbirk podatkov iz tega zakona, razen za zbirke OZD in zbirke presejalnih programov;
2.
zagotavljanje, spremljanje in vzdrževanje centralne informacijsko-komunikacijske infrastrukture, ki podpira zbiranje in izmenjavo zdravstvenih podatkov in zdravstvene dokumentacije;
3.
informacijsko podporo vodenju zbirk podatkov iz tega zakona, razen za zbirke OZD in zbirke presejalnih programov;
4.
zagotavljanje delovanja centralne informacijsko-komunikacijske infrastrukture v sistemu visoke razpoložljivosti;
5.
skrb za informacijsko varnost centralne informacijsko-komunikacijske infrastrukture in zagotavljanje tehnične podpore uporabnikom;
6.
zagotavljanje ukrepov za varnost osebnih podatkov pri pogodbeni obdelavi osebnih podatkov, vključno z obveznostjo opozarjanja na mogoča tveganja pri obdelavi podatkov, in pomoč pri izdelavi ocene učinkov na varstvo osebnih podatkov, kadar je ta potrebna;
7.
obveščanje o sumih kršitve varstva osebnih podatkov ter pomoč pri raziskavi incidenta in ukrepih za zmanjšanje tveganja za ponovitve;
8.
pomoč upravljavcem pri odzivanju na zahteve posameznikov za uveljavitev pravic, vključno z zagotavljanjem sledljivosti posredovanja osebnih podatkov;
9.
pomoč pri podpori zunanjih uporabnikov podatkov v zbirkah;
10.
zagotavljanje vzdrževanja in zagotavljanje centralnih informacijskih rešitev iz drugega odstavka 3. člena tega zakona za izvajalce zdravstvene dejavnosti.
(6)
Poleg nalog iz prejšnjega odstavka družba opravlja še naslednje naloge:
1.
zagotavljanje in vzdrževanje strojne opreme in drugih informacijskih storitev pri javnih zdravstvenih zavodih, če ti aktivnost pogodbeno prenesejo na družbo;
2.
izvajanje skupnega javnega naročanja informacijskih sredstev za izvajalce zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe ter vzdrževanja in delovanja povezanih storitev teh sredstev, če izvajalci aktivnost pogodbeno prenesejo na družbo;
3.
vodenje projektov in razpisov, (so)financiranih iz proračuna Republike Slovenije in skladov Evropske unije, na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije v zdravstvu po pooblastilu ministrstva, pristojnega za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo);
4.
zagotavljanje strokovne podpore ministrstvu in inšpektoratu, pristojnemu za zdravje, s področja digitalizacije;
5.
svetovanje in izobraževanje na področju uporabe centralnih informacijskih rešitev iz drugega odstavka 3. člena tega zakona za izvajalce zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe;
6.
pomoč javnim zdravstvenim zavodom pri prehodu na elektronsko poslovanje;
7.
strokovne in druge naloge s področja digitalizacije in informacijskih storitev po naročilu ministrstva.
(7)
Družba pri izvajanju nalog kot pogodbeni obdelovalec osebne podatke obdeluje izključno v skladu s tem zakonom in drugimi zakoni. Osebnih podatkov kot pogodbeni obdelovalec ne sme obdelovati za svoje namene in jih ne sme niti prenašati niti hraniti izven ozemlja Republike Slovenije. Družba se pri obdelavi osebnih podatkov, ki so ji zaupani za opravljanje storitev splošnega pomena, ne sme opirati na pravni temelj zakonitega interesa.
(8)
Družba lahko preneha le, če tako določa zakon, ki določi tudi novega izvajalca nalog iz petega odstavka tega člena.
8. člen
(tržne dejavnosti)
(1)
Družba lahko opravlja tržno dejavnost kot manjše spremljevalne dejavnosti, ki ne spadajo v okvir gospodarske javne službe in ne v okvir nalog iz šestega odstavka prejšnjega člena in ki so povezane z dejavnostmi iz petega in šestega odstavka prejšnjega člena, pri čemer te ne smejo posegati v obseg in kakovost zagotavljanja javne službe.
(2)
Cena na trgu je oblikovana tako, da zajema polno lastno ceno tržne dejavnosti, ki mora vključevati vse neposredne in posredne stroške zagotavljanja tržne storitve.
9. člen
(prepovedana ravnanja)
Družba ne sme:
-
uporabljati zdravstvene dokumentacije in podatkov v zbirkah v nasprotju z nameni iz tega zakona;
-
javnim zdravstvenim zavodom in izvajalcem zdravstvene dejavnosti v državnem organu proti plačilu nuditi informacijskih rešitev, ki jih je razvila ali pridobila pri izvajanju gospodarske javne službe;
-
sklepati donatorskih ali sponzorskih pogodb ne kot donator ali sponzor in tudi ne kot prejemnik donatorskih ali sponzorskih sredstev oziroma koristi.
10. člen
(financiranje družbe)
(1)
Družba pridobiva sredstva:
-
iz proračuna Republike Slovenije,
-
iz nadomestila za opravljanje gospodarske javne službe, ki ga za uporabo centralne informacijsko-komunikacijske infrastrukture in centralnih informacijskih rešitev plačujejo izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki ne opravljajo javne zdravstvene službe, in izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki javno zdravstveno službo opravljajo na podlagi koncesije, kadar je tako določeno s predpisom iz enajstega odstavka 11. člena tega zakona, in
-
iz tržnih dejavnosti v skladu z 8. členom tega zakona.
(2)
Vlada Republike Slovenije v imenu Republike Slovenije z družbo sklene pogodbo, v kateri pogodbeni stranki uredita medsebojne pravice in obveznosti v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe iz prvega odstavka 7. člena tega zakona, zlasti glede višine nadomestila za opravljanje gospodarske javne službe, načina in rokov za zagotavljanje finančnih sredstev za izvajanje nalog, ureditve izvajanja pogodbenih obveznosti, zlasti porabe sredstev ter kakovosti in pravočasnosti izvajanja nalog. Pogodba se sklene za nedoločen čas, pri čemer se vsakih pet let preveri ustreznost metodologije za izračun nadomestila za opravljanje gospodarske javne službe.
(3)
Družba po predhodnem posvetovanju s Koordinacijskim odborom in ministrstvom pripravi akcijski načrt za obdobje treh let z nalogami po posameznih letih. Akcijski načrt iz prejšnjega stavka potrdi minister. Načrt izvajanja nalog družba podrobno opredeli v letnem poslovnem načrtu, ki ga družba predhodno uskladi z ministrstvom in Koordinacijskim odborom. Poslovni načrt iz prejšnjega stavka potrdi minister.
(4)
Družba po predhodnem posvetovanju z ministrstvom in Koordinacijskim odborom pripravi strategijo razvoja centralne informacijsko-komunikacijske infrastrukture za obdobje petih let. Strategijo potrdi minister.
(5)
Z letnim dodatkom k pogodbi iz drugega odstavka tega člena Vlada Republike Slovenije in družba na podlagi letnega poslovnega načrta družbe določita najmanj:
-
obseg nalog v letu,
-
višino stroškov, predvidenih za izvajanje nalog,
-
način in roke za poročanje o opravljenih storitvah gospodarske javne službe,
-
način in roke za plačilo opravljenih storitev gospodarske javne službe,
-
način in oblike nadzora, ki ga v imenu Republike Slovenije izvaja ministrstvo.
11. člen
(nadomestilo za opravljanje gospodarske javne službe)
(1)
Družba je upravičena do letnega nadomestila za izvajanje gospodarske javne službe iz prvega odstavka 7. člena tega zakona.
(2)
Višina nadomestila za izvajanje gospodarske javne službe ne sme preseči zneska, potrebnega za kritje finančnega neto učinka na stroške in prihodke, nastale zaradi izpolnjevanja obveznosti izvajanja gospodarske javne službe.
(3)
Finančni neto učinek iz prejšnjega odstavka se določi tako, da se od vseh upravičenih stroškov gospodarske javne službe odšteje razlika med prihodki in odhodki iz tržne dejavnosti.
(4)
Med upravičene stroške se štejejo vsi neposredni stroški in splošni stroški, ki so v neposredni povezavi z izvajanjem gospodarske javne službe.
(5)
Družba s tržno dejavnostjo ne sme ustvarjati izgube.
(6)
Če znesek nadomestila, ki ga družba prejme na podlagi pogodbe iz drugega odstavka prejšnjega člena, presega neto stroške, nastale pri opravljanju gospodarske javne službe (v nadaljnjem besedilu: čezmerno nadomestilo), in presežek ne znaša več kot deset odstotkov zneska letnega nadomestila, se lahko takšno čezmerno nadomestilo prenese v naslednje letno obdobje in odšteje od zneska nadomestila, izplačljivega za navedeno obdobje.
(7)
Kadar znesek čezmernega nadomestila presega deset odstotkov zneska letnega nadomestila, se mora presežek nad desetimi odstotki vrniti v proračun Republike Slovenije.
(8)
Na podlagi pogodbe iz drugega odstavka prejšnjega člena se iz proračuna Republike Slovenije financirajo samo dejavnosti gospodarske javne službe, kakor so opredeljene v 7. členu tega zakona.
(9)
Pridobivanje dobička v družbi je podrejeno zadovoljevanju javnih potreb. Če družba ustvari dobiček pri opravljanju tržne dejavnosti, ga lahko uporabi le za izvajanje in razvoj gospodarske javne službe iz 7. člena tega zakona in ga ne izplača družbenici.
(10)
O uporabi dobička iz prejšnjega odstavka odloča skupščina družbe na predlog poslovodstva družbe.
(11)
Vlada Republike Slovenije z uredbo podrobneje določi način opravljanja obvezne gospodarske javne službe, upravičene stroške ter postopke načrtovanja obsega gospodarske javne službe, sklepanja pogodbe in izplačevanja nadomestila ter nadomestilo za uporabo centralne informacijsko-komunikacijske infrastrukture (prva priključitev in letno nadomestilo) in centralnih informacijskih rešitev za izvajalce zdravstvene dejavnosti, ki ne opravljajo javne zdravstvene službe, in izvajalce zdravstvene dejavnosti, ki javno zdravstveno službo opravljajo na podlagi koncesije iz druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena, pri čemer se pri določitvi nadomestila upoštevajo stroški vzdrževanja centralne informacijsko-komunikacijske infrastrukture in centralnih informacijskih rešitev.
12. člen
(načelo finančne preglednosti pri opravljanju gospodarske javne službe)
(1)
Družba zagotavlja jasno, pregledno in primerno evidentiranje prihodkov in odhodkov, povezanih z izvajanjem dejavnosti gospodarske javne službe, drugih dejavnosti iz šestega odstavka 7. člena tega zakona in tržnih dejavnosti na način, kot ga določa zakon, ki ureja preglednost finančnih odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti.
(2)
Ne glede na zakon, ki ureja gospodarske družbe, mora družba v pojasnilih k računovodskim izkazom razkriti tudi bilanco stanja in izkaz poslovnega izida, sestavljena po posameznih dejavnostih, ter sodila v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi. Ustreznost sodil in pravilnost njihove uporabe enkrat letno ob letni reviziji računovodskih izkazov preveri revizor in poda pisno mnenje.
13. člen
(integriteta)
Ne glede na zakon, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, družba oblikuje in sprejme načrt integritete ter o tem obvesti Komisijo za preprečevanje korupcije, ki lahko poda predloge za njegovo izboljšanje.
14. člen
(subsidiarna uporaba zakona, ki ureja gospodarske družbe)
Če ta zakon ne določa drugače, se za družbo subsidiarno uporablja zakon, ki ureja gospodarske družbe.
15. člen
(organi družbe)
(1)
Družba ima naslednje organe:
-
skupščino,
-
nadzorni svet in
-
poslovodstvo.
(2)
Pristojnosti in naloge organov ter druga vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, Vlada Republike Slovenije uredi v aktu o ustanovitvi družbe.
16. člen
(skupščina družbe)
(1)
Naloge in pristojnosti skupščine družbe uresničuje Vlada Republike Slovenije.
(2)
Ne glede na zakon, ki ureja slovenski državni holding, je za spremljanje naložbe pristojno ministrstvo, ki opravlja tudi vsa pripravljalna dejanja, potrebna za izvrševanje nalog in pristojnosti skupščine družbe.
17. člen
(nadzorni svet družbe)
(1)
Nadzorni svet družbe ima pet članov ali članic (v nadaljnjem besedilu: člani). Mandat člana nadzornega sveta traja štiri leta, z možnostjo ponovnega imenovanja.
(2)
Nadzorni svet družbe sestavljajo člani, ki se po strokovnem znanju in kompetencah medsebojno dopolnjujejo tako, da ima nadzorni svet kot celota strokovnjake s področja poslovanja družbe, ki poznajo zlasti pravila korporativnega upravljanja ter imajo znanja in kompetence na področju ekonomije in prava ter glavne dejavnosti družbe.
(3)
Nadzorni svet družbe sestavljajo:
-
trije člani, predstavniki ustanovitelja, ki jih imenuje skupščina,
-
en član, predstavnik zaposlenih v družbi,
-
en član, predstavnik javnih zdravstvenih zavodov, ki ga imenuje Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije.
(4)
Za člana nadzornega sveta je lahko imenovan, kdor poleg pogojev, ki jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, izpolnjuje še naslednje pogoje in merila:
1.
ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, ali izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na osmo raven slovenskega ogrodja kvalifikacij;
2.
ne opravlja funkcije, ki v skladu z zakonom, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, ali drugim zakonom ni združljiva s članstvom v nadzornem organu, organu upravljanja ali organu poslovodenja gospodarske družbe, in take funkcije ni opravljal v preteklih šestih mesecih;
3.
ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine ali zoper javna sredstva;
4.
zoper njega ni vložena pravnomočna obtožnica ali na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine ali zoper javna sredstva;
5.
pri njem ni bila ugotovljena kršitev integritete s pravnomočnim aktom Komisije za preprečevanje korupcije;
6.
ni v poslovnem odnosu z gospodarskim subjektom, ki na trgu izvajalcem zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe ponuja storitve informacijsko-komunikacijske tehnologije, in v takem poslovnem odnosu ni bil v preteklih šestih mesecih;
7.
pozna pravice in obveznosti člana nadzornega sveta, kar dokazuje s potrdilom o pridobitvi znanja glede pristojnosti, odgovornosti in delovanja nadzornih svetov.
(5)
Pogoj iz 7. točke prejšnjega odstavka lahko član nadzornega sveta izpolni najpozneje v šestih mesecih po imenovanju. Če pogoj ni izpolnjen v roku, članu nadzornega sveta mandat preneha, kar nadzorni svet ugotovi s sklepom, ki ga vroči članu nadzornega sveta.
(6)
Člana nadzornega sveta, ki je predstavnik delavcev, imenuje in odpokliče svet delavcev v skladu z določbami zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju, ob upoštevanju pogojev in meril iz četrtega odstavka tega člena ter z imenovanjem in odpoklicem seznani skupščino družbe.
(7)
Člani nadzornega sveta družbe, njihovi ožji družinski člani in z njimi povezane pravne osebe ne smejo biti v poslovnem razmerju z družbo. Za poslovno razmerje se šteje vsak pravni posel, razen poslov, v katerih so člani nadzornega sveta družbe in njihovi ožji družinski člani ter z njimi povezane pravne osebe odjemalci običajnih produktov in storitev družbe po splošnih pogojih, ki veljajo za druge subjekte na trgu. Kandidat za člana v nadzornem svetu mora pred odločanjem o imenovanju organu, ki ga imenuje, predložiti izjavo, s katero razkriva, ali se je znašel v okoliščinah, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov v skladu s tem odstavkom.
(8)
Ožji družinski člani iz prejšnjega odstavka so zakonec, zunajzakonski partner, otroci, starši, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo.
(9)
Povezana pravna oseba iz sedmega odstavka tega člena je pravna oseba, ki jo član nadzornega sveta ali njegov ožji družinski član posredno ali neposredno obvladuje ali ki je udeležen pri njenem skupnem obvladovanju. Za obvladovanje iz prejšnjega stavka se šteje, če ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov vrednosti ali števila delnic ali vrednosti deleža v kapitalu družbe, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic.
18. člen
(postopek imenovanja nadzornega sveta)
(1)
Ministrstvo v imenu skupščine družbe najpozneje štiri mesece pred potekom mandata člana nadzornega sveta družbe, ki ga imenuje skupščina družbe, objavi javni poziv za kandidiranje za člana nadzornega sveta družbe. Javni poziv se objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
(2)
Z javnim pozivom iz prejšnjega odstavka se določijo način, postopek, roki, dokazila in dokumentacija za prijavo za člana nadzornega sveta družbe. Vsaka prijava mora vsebovati:
-
motivacijsko pismo, v katerem kandidat predstavi svoje videnje razvoja družbe in načina opravljanja nadzora,
-
življenjepis kandidata,
-
dokazila, s katerimi kandidat dokazuje izpolnjevanje meril in pogojev iz četrtega odstavka prejšnjega člena.
(3)
Člane nadzornega sveta, ki jih imenuje skupščina, imenuje skupščina na predlog ministra.
(4)
Minister za oblikovanje predloga nabora kandidatov za člana nadzornega sveta predstavnikov ustanovitelja sestavi strokovno komisijo. Strokovna komisija med prijavljenimi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za imenovanje, pripravi nabor treh kandidatov in ga predloži ministru.
(5)
Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije imenuje in odpokliče svojega člana nadzornega sveta v skladu s svojimi pravili, ob upoštevanju pogojev in meril iz prejšnjega člena ter z imenovanjem in odpoklicem seznani skupščino družbe.
19. člen
(imenovanje poslovodstva)
(1)
Poslovodstvo družbe sestavljata generalni direktor in član poslovodstva. Generalnega direktorja in člana poslovodstva imenuje nadzorni svet na podlagi javnega razpisa za obdobje štirih let, z možnostjo ponovnega imenovanja.
(2)
Za generalnega direktorja in člana poslovodstva družbe je lahko imenovan, kdor poleg pogojev, ki jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, izpolnjuje še naslednje pogoje in merila:
1.
ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na osmo raven slovenskega ogrodja kvalifikacij;
2.
ima najmanj deset let delovnih izkušenj s področja nalog družbe in najmanj pet let vodstvenih izkušenj;
3.
ne opravlja funkcije, ki v skladu z zakonom, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije ni združljiva s članstvom v nadzornem organu, organu upravljanja ali organu poslovodenja gospodarske družbe, in take funkcije ni opravljal v preteklih šestih mesecih;
4.
ima slovensko državljanstvo;
5.
ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine ali zoper javna sredstva;
6.
zoper njega ni vložena pravnomočna obtožnica ali na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine ali zoper javna sredstva;
7.
nima ali v zadnjih šestih mesecih ni imel funkcije v politični stranki, na katero je bil voljen ali imenovan;
8.
pri njem ni bila ugotovljena kršitev integritete s pravnomočnim aktom Komisije za preprečevanje korupcije.
(3)
Za poslovodstvo družbe se smiselno uporablja tudi zakon, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, glede prepovedi članstva in dejavnosti in omejitev poslovanja, ki veljajo za funkcionarje.
(4)
Nadzorni svet družbe objavi javni razpis za imenovanje poslovodstva najmanj šest mesecev pred potekom mandata generalnega direktorja oziroma člana poslovodstva. V javnem razpisu se navedejo pogoji za imenovanje generalnega direktorja oziroma člana poslovodstva iz drugega odstavka tega člena, zahtevana dokazila, rok za vložitev prijave na razpis in rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o izbiri. Rok za prijave na razpis ne sme biti krajši kot osem dni od dneva objave javnega razpisa, rok, v katerem se kandidati obvestijo o izbiri, pa ne daljši kot 55 dni od dneva objave javnega razpisa.
(5)
Kandidat mora k prijavi priložiti:
-
program vodenja s predstavitvijo delovnih izkušenj in vizijo vodenja družbe,
-
dokazila o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka tega člena.
(6)
Generalni direktor, član poslovodstva, njuni ožji družinski člani in z njimi povezane pravne osebe ne smejo biti v poslovnem razmerju z družbo. Za poslovno razmerje se šteje vsak pravni posel, razen poslov, v katerih so generalni direktor ali član poslovodstva ter njuni ožji družinski člani in z njimi povezane pravne osebe odjemalci običajnih produktov in storitev družbe po splošnih pogojih, ki veljajo za druge subjekte na trgu. Kandidat za generalnega direktorja ali člana poslovodstva mora pred odločanjem o imenovanju nadzornemu svetu predložiti izjavo, s katero razkriva, ali se je znašel v okoliščinah, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov.
(7)
Ožji družinski člani iz prejšnjega odstavka so zakonec, zunajzakonski partner, otroci, starši, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo.
(8)
Povezana pravna oseba iz šestega odstavka tega člena je pravna oseba, ki jo generalni direktor ali član poslovodstva ali njegov ožji družinski član posredno ali neposredno obvladuje ali ki je udeležen pri njenem skupnem obvladovanju. Za obvladovanje iz prejšnjega stavka se šteje, če ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali vrednosti deleža v kapitalu družbe, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic.
(9)
Če se na javni razpis ne prijavi nihče ali če nihče od prijavljenih kandidatov ni izbran, nadzorni svet javni razpis ponovi. Za čas do imenovanja generalnega direktorja oziroma člana poslovodstva na podlagi ponovljenega razpisa, vendar najdlje za eno leto, nadzorni svet imenuje vršilca dolžnosti generalnega direktorja oziroma člana poslovodstva, ki izpolnjuje pogoje za generalnega direktorja oziroma člana poslovodstva.
20. člen
(odpoklic poslovodstva in članov nadzornega sveta)
Generalni direktor oziroma član poslovodstva ali član nadzornega sveta družbe, ki ni delavec v družbi, se lahko odpokliče, če:
1.
ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje funkcije;
2.
trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje svoje funkcije;
3.
ne opravlja svojih nalog ali jih opravlja nevestno ali nestrokovno;
4.
se naknadno ugotovi, da pred imenovanjem ni razkril okoliščin, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov, ali je navedel lažne podatke;
5.
opravlja funkcije, ki so nezdružljive s funkcijo člana poslovodstva ali nadzornega sveta;
6.
je pri svojem ravnanju na kakršen koli način kršil integriteto, kar je Komisija za preprečevanje korupcije ugotovila s pravnomočnim aktom;
7.
poda odstopno izjavo.
V. ZBIRKE PODATKOV
21. člen
(področja zbirk podatkov)
(1)
Zbirke podatkov v skladu s tem zakonom se vodijo za področja zdravstvenega varstva in obveznega zdravstvenega zavarovanja ter javnega zdravja, vključno z izvajanjem organiziranih populacijskih preventivnih presejalnih programov (v nadaljnjem besedilu: presejalni program).
(2)
Zbirke podatkov na področju zdravstvenega varstva in obveznega zdravstvenega zavarovanja se uporabljajo pri izvajanju zdravstvenih storitev, v zvezi z uresničevanjem pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter v zvezi z izvajanjem nalog nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja.
(3)
Zbirke podatkov na področju javnega zdravja se uporabljajo za analitično spremljanje oziroma zagotavljanje javnega zdravja, predvsem za obvladovanje nalezljivih in nenalezljivih bolezni, varovanje in krepitev zdravja populacije, preprečevanje tveganih vedenj in zasvojenosti ter za zdravje ljudi in okolja.
(4)
Zbirke podatkov na področju izvajanja presejalnih programov se uporabljajo za prepoznavo rizične populacije in odkrivanja bolezni ali predbolezenskih sprememb, še preden se pojavijo simptomi ali znaki.
22. člen
(zbirke podatkov)
(1)
Zbirke podatkov na področju zdravstvenega varstva in obveznega zdravstvenega zavarovanja so:
1.
zbirka OZD,
2.
zbirka podatkov dispečerske službe zdravstva (v nadaljnjem besedilu: zbirka DSZ),
3.
zbirka CeZZ,
4.
zbirka o virih v zdravstvu (v nadaljnjem besedilu: zbirka VVZ),
5.
zbirka o dostopnosti zdravstvenih storitev (v nadaljnjem besedilu: zbirka DOS).
(2)
Zbirke podatkov na področju javnega zdravja so:
1.
zbirka o nalezljivih boleznih in okužbah, povzročiteljih in njihovih lastnostih,
2.
zbirka o mikrobioloških podatkih,
3.
zbirka s podatki o tuberkulozi in latentni okužbi s tuberkulozo,
4.
zbirka s podatki o cepljenih osebah in neželenih učinkih po cepljenju,
5.
Register raka,
6.
zbirka s podatki o redkih nemalignih boleznih,
7.
Register endoprotetike Slovenije,
8.
zbirka o kroničnih nenalezljivih in prirojenih boleznih,
9.
zbirka o reproduktivnem zdravstvenem varstvu,
10.
zbirka o zunajbolnišničnih obravnavah,
11.
zbirka o obravnavah v bolnišnicah in drugih stacionarnih ustanovah,
12.
zbirka s področja varnosti in zdravja pri delu,
13.
zbirka o izdanih zdravilih in medicinskih pripomočkih,
14.
zbirka s podatki o samomorih in samomorilnih poskusih,
15.
zbirka o umrlih osebah in vzrokih smrti,
16.
zbirka o operacijah katarakt,
17.
zbirka o humanem biomonitoringu,
18.
zbirka o slepih in slabovidnih,
19.
zbirka srčno žilnih bolezni,
20.
Register hemofilikov,
21.
Register oseb s cerebralno paralizo,
22.
Zbirka o zastrupitvah in drugih učinkih kemikalij,
23.
Zbirka krvodajalcev,
24.
Zbirka potreb bolnikov po krvi.
(3)
Zbirke presejalnih programov so:
1.
Register organiziranega odkrivanja in obravnave predrakavih sprememb in raka materničnega vratu,
2.
Register organiziranega zgodnjega odkrivanja in obravnave raka dojk,
3.
Register organiziranega odkrivanja in obravnave predrakavih sprememb in raka debelega črevesa in danke,
4.
Register organiziranega odkrivanja in obravnave predrakavih sprememb in raka pljuč,
5.
Register organiziranega odkrivanja in obravnave predrakavih sprememb in raka prostate,
6.
Register organiziranega odkrivanja in zdravljenja okužbe z bakterijo Heliobacter pylori za preprečevanje raka želodca in drugih bolezni,
7.
Register presejalnega testiranja novorojenčkov.
[Opomba TFL: Zbirke podatkov iz 2., 3., 4. in 5. točke prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka se vzpostavijo, ko so izpolnjeni tehnični pogoji za njihovo izvajanje, najpozneje pa v 36 mesecih od uveljavitve zakona.]
23. člen
(upravljavci podatkov v zbirkah na področju zdravstvenega varstva, javnega zdravja in presejalnih programov)
(1)
Upravljavci zbirke OZD so izvajalci zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji.
(2)
Upravljavec zbirke DSZ je Univerzitetni klinični center Ljubljana.
(3)
Skupni upravljavci zbirke CeZZ so izvajalci zdravstvene dejavnosti, razen lekarn in NIJZ.
(4)
Skupna upravljavca zbirke VVZ sta ministrstvo in NIJZ.
(5)
Skupna upravljavca zbirke DOS sta ZZZS in NIJZ.
(6)
Upravljavci zbirk podatkov s področja javnega zdravja so določeni v Prilogi 1, ki je sestavni del tega zakona.
(7)
Upravljavci zbirk presejalnih programov so določeni v Prilogi 2, ki je sestavni del tega zakona.