TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1396/2004 z dne 29. 9. 2004 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu št. P 449/2002 z dne 6. 5. 2004 se ne sprejme.

O vračanju premoženja po 145. in po 145.a členu ZIKS se vedno odloča v nepravdnem postopku. Zato pritožnika očitkov o kršitvah človekovih pravic, ne moreta utemeljiti z zatrjevanjem, da gre za zahtevek po 145. členu ZIKS in ne po 145. a členu ZIKS. Da bi pritožnika po vsebini uveljavljala kakšnega od odškodninskih zahtevkov po ZOR, na katere napotuje ZKP pa tudi iz navedb v ustavni pritožbi ni razvidno. Zgolj dejstvo, da iz primerov SES, na katere se pritožnika sklicujeta, izhaja načelo prevlade evropskega nad domačim pravom, samo po sebi še ne pomeni, da gre v obravnavani zadevi za primer iz 234. člena PES. To, da je eno izmed načel Evropske unije tudi načelo iz 6. člena PEU, ki se nanaša na spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, samo po sebi še ne zadošča za sklep o utemeljenosti ustavne pritožbe, kot to zmotno menita pritožnika.