Pravilnik o notranji organizaciji in pisarniškem...

3691. Pravilnik o notranji organizaciji in pisarniškem poslovanju Ustavnega sodišča Republike Slovenije

P R A V I L N I K
o notranji organizaciji in pisarniškem poslovanju Ustavnega sodišča Republike Slovenije

Na podlagi drugega odstavka 2. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) je ustavno sodišče na seji dne 27. 6. 2000 sprejelo

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(1)

S tem pravilnikom Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: ustavno sodišče) v skladu z zakonom o ustavnem sodišču (v nadaljevanju: ZUstS) in poslovnikom ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 – v nadaljevanju: poslovnik) ureja notranjo organizacijo dela, pisarniško poslovanje, ravnanje z listinami in gradivi zaupne narave ter način vodenja in izkazovanja statističnih podatkov o delu ustavnega sodišča.

(2)

S tem pravilnikom se v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, določajo postopki in ukrepi za varovanje osebnih podatkov.

(3)

Z urejanjem pisarniškega poslovanja se določajo ravnanje z vlogami in pisanji, vrste vpisnikov, podatki, ki se vanje vpisujejo, in način vodenja vpisnikov ter način poslovanja s spisi.

II. JAVNOST DELA

1. Sporočila in informacije javnim glasilom

2. člen

(1)

Javnost dela ustavnega sodišča se zagotavlja na način, kot ga določata ZUstS in poslovnik.

(2)

Ustavno sodišče vodi evidenco pri njem akreditiranih novinarjev. Njim in Slovenski tiskovni agenciji redno posreduje sporočila in informacije o svojem delu na način, ki ga določi sekretar ustavnega sodišča (v nadaljevanju: sekretar). Drugim novinarjem posreduje sporočila in informacije o delu ustavnega sodišča na njihovo zahtevo sekretar.

(3)

Vpis v evidenco akreditiranih novinarjev odobri sekretar na zahtevo odgovornega urednika javnega glasila ali na zahtevo samostojnega novinarja.

3. člen

(1)

Zahteve in pobude za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, se z odobritvijo sekretarja lahko posredujejo novinarjem. Če so v njih vsebovani podatki, ki jih zaradi varstva zasebnosti ni dovoljeno posredovati javnosti, sekretar poprej odredi obliko posredovanja vsebine zahteve ali pobude.

(2)

O vsaki odobritvi in posredovanju zahteve ali pobude vpisničar v spisu naredi uradni zaznamek.

2. Javnost javne obravnave

4. člen

(1)

Televizijsko snemanje in fotografiranje med javno obravnavo ni dovoljeno, dovoljeno pa je pred pričetkom javne obravnave in ob ustni razglasitvi odločitve ustavnega sodišča.

(2)

Novinarji, ki spremljajo javno obravnavo, lahko za potrebe poročanja o delu ustavnega sodišča zvočno snemajo potek javne obravnave, vendar zvočnih posnetkov ne smejo javno predvajati.

(3)

Zapisnik o javni obravnavi se vodi in hrani kot zvočni zapis.

(4)

Udeleženec v postopku ima v okviru pravice do vpogleda v spis pravico poslušati zvočni posnetek javne obravnave in pravico, da se mu na njegove stroške zvočni zapis presname.

3. Dostop do baz podatkov ustavnega sodišča

5. člen

(1)

Računalniško podprta baza podatkov ustavnega sodišča, ki zajema vse izdane odločbe in sklepe ustavnega sodišča (v nadaljevanju: baza podatkov), je javna.

(2)

Odločba, sprejeta v postopku, začetem na podlagi ustavne pritožbe, oziroma sklep senata o ustavni pritožbi se evidentira v bazi podatkov v obliki, ki namesto imen oseb in krajev vsebuje namišljene začetnice.

(3)

Vsakdo lahko v času uradnih ur vpogleda bazo podatkov iz prvega odstavka tega člena v prostorih knjižnice ustavnega sodišča.

(4)

Ustavno sodišče ne izdaja kopij odločb in sklepov iz računalniško podprte baze podatkov, dovoljeno pa je presneti posamezne odločbe na disketo, ki jo prinese uporabnik podatkov s seboj.

6. člen

Ustavno sodišče v skladu z ZUstS in poslovnikom zagotavlja javnost izdanih odločb in sklepov z njihovo objavo v uradnih glasilih ter z objavo v Zbirki odločb in sklepov, na zgoščenki ter v računalniško podprtih nacionalnih in drugih informacijskih sistemih.

7. člen

Deli baz podatkov ustavnega sodišča, ki vsebujejo osebne podatke iz vpisnikov in pomožnih knjig, niso javni. Oseba, ki ni udeleženec v postopku, se z njimi lahko seznani v obsegu in na način, ki ga določata ZUstS in poslovnik.

8. člen

(1)

Interno gradivo v postopkih pred izdajo odločb in sklepov ustavnega sodišča (poročila, osnutki odločb in sklepov ter drugo interno gradivo, izdelano v strokovni službi sekretariata za obravnavo zadeve – interni del spisa) je tajno. To gradivo velja za tajno (interno), tudi če na njem to ni posebej označeno.

(2)

Predlogi dnevnih redov sej ustavnega sodišča in sej senatov ustavnega sodišča niso javni do njihove odobritve na seji. Novinarje se obvešča o dnevnem redu sej ustavnega sodišča brez podatkov o obravnavi ustavnih pritožb, če ustavno sodišče za posamezno zadevo ne odloči drugače.

4. Vpogled v spis

9. člen

(1)

Vpogledi spisa ali vpisnika se izvedejo v skladu z določbo 24. člena poslovnika. Pred vpogledom spisa oziroma vpisnika mora oseba, ki ji je dovoljen vpogled, podpisati izjavo o varovanju osebnih podatkov, s katerimi se ob vpogledu seznani (obr. št. 1).

(2)

Osebe, ki niso udeleženci v postopku in izkažejo, da potrebujejo podatke o delu ustavnega sodišča zaradi izdelave diplomske, magistrske ali doktorske naloge ali zaradi znanstvenoraziskovalnega proučevanja dela ustavnega sodišča, lahko vpogledajo spis na podlagi pisnega dovoljenja predsednika ustavnega sodišča.

(3)

Osebe iz prejšnjega odstavka lahko zaradi zbiranja in obdelave statističnih podatkov z dovoljenjem predsednika ustavnega sodišča vpogledajo tudi ustrezne vpisnike.

III. ZAVAROVANJE

10. člen

(1)

Zgradba ustavnega sodišča je v času, ki ga določi ustavno sodišče, fizično varovana s prisotnostjo varnostnika in s tehničnimi sredstvi. V preostalem času je varovana s tehničnimi sredstvi.

(2)

V razpravni dvorani ustavnega sodišča in glavni pisarni mora biti na nevidnem mestu nameščena naprava, s katero je mogoče v primeru ogroženosti nemudoma opozoriti varnostnika.

11. člen

(1)

Udeleženci v postopku in obiskovalci ustavnega sodišča se ob vstopu izkažejo z osebnim dokumentom.

(2)

Obiskovalec mora varnostniku povedati, kam je namenjen. Če osebe, h kateri je namenjen, ni v zgradbi ustavnega sodišča, varnostnik obiskovalcu ne dovoli vstopa. Obiskovalca varnostnik vpiše v seznam, ki se vodi dnevno. Seznami se hranijo dvanajst mesecev, zatem pa se uničijo.

(3)

Varnostnik dovoli udeležencu v postopku obisk glavne pisarne v času uradnih ur, drugače pa le po poprejšnjem dovoljenju vodje glavne pisarne.

(4)

Obisk zgradbe ustavnega sodišča z namenom ogleda kulturnega spomenika je dovoljen ob spremstvu pooblaščene osebe in po vnaprejšnji najavi. Če se ogled izvede v času, ko sodišče posluje, mora biti organiziran tako, da ne moti dela ustavnega sodišča.

12. člen

(1)

Sodnikom, sekretarju in direktorju služb ustavnega sodišča (v nadaljevanju: direktor) je dovoljen vstop v zgradbo ustavnega sodišča ob vsakem času.

(2)

Sodnemu osebju je dovoljen vstop in zadrževanje v zgradbi ustavnega sodišča vsak delovnik ves čas prisotnosti varnostnika in ob sobotah v času prisotnosti varnostnika. Zunaj tega časa potrebuje sodno osebje iz drugega odstavka 57. člena poslovnika za vstop v zgradbo ustavnega sodišča dovoljenje sekretarja, drugo sodno osebje pa dovoljenje direktorja.

13. člen

V zgradbo ustavnega sodišča brez dovoljenja predsednika ustavnega sodišča ni dovoljen vstop oboroženim osebam, razen osebam, ki varujejo osebe na protokolarnem obisku pri ustavnem sodišču, oziroma pooblaščenim uradnim osebam zavodov za prestajanje kazni in policije ob privedbi oseb.

14. člen

Direktor lahko v skladu z določbami tega pravilnika izda podrobnejša navodila za zavarovanje.

IV. VAROVANJE TAJNOSTI IN VAROVANJE OSEBNIH PODATKOV

1. Opredelitev tajnosti podatkov in varstva osebnih podatkov

15. člen

(1)

Osebje sekretariata ustavnega sodišča (v nadaljevanju: sodno osebje) mora kot uradno tajnost varovati vse, kar v okviru opravljanja svojega dela zve o strankah, njihovih pravnih in dejanskih razmerjih, ter varovati tajnost vseh podatkov, za katere je v skladu z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom določeno, da so tajni.

(2)

Sodno osebje v javnosti ne sme izražati svojega mnenja o vprašanjih, ki so predmet zadeve, ki je v postopku odločanja pred ustavnim sodiščem. Prav tako ne sme javno komentirati odločitev ustavnega sodišča, razen v strokovnih delih.

16. člen

(1)

Kot tajni se štejejo zaupni podatki, ki so posredovani ustavnemu sodišču in ki so označeni kot tajnost (npr. državna, uradna, vojaška ali poslovna tajnost), in podatki, za katere je tako določeno z akti ustavnega sodišča oziroma s posebno odločitvijo ustavnega sodišča.

(2)

Dostop do tajnih podatkov imajo samo sodniki in sodno osebje, ki podatke potrebuje pri izvrševanju svojih dolžnosti.

17. člen

(1)

Način ravnanja z listinami, ki jih prejme ustavno sodišče in na katerih je oznaka tajnosti, je enak ne glede na vrsto označene tajnosti in ne glede na oznako stopnje zaupnosti.

(2)

Ustavno sodišče ne sme spreminjati označbe tajnosti in zaupnosti podatkov, ki jih določijo drugi državni organi ali pravne osebe, ki ustavnemu sodišču posredujejo listine z oznako tajnosti.

(3)

Listine iz prvega odstavka tega člena se hranijo v sefu sekretarja in se jih praviloma ne razmnožuje. Če se listine kopirajo zaradi obravnave na seji ustavnega sodišča, se kopije predložijo sodnikom na sami seji oštevilčene v zaprti kuverti z ustreznimi oznakami, sodniki pa jih po končani obravnavi vrnejo sekretarju, ki jih shrani v sefu za čas, dokler o zadevi ni odločeno. Ko je zadeva končana, sekretar poskrbi, da se kopije na predpisan način uničijo.

(4)

Kopije iz prejšnjega odstavka naredi po odredbi sekretarja vodja pisarne sekretarja ali ob njeni prisotnosti sodna oseba, zadolžena za razmnoževanje gradiv.

(5)

Sodnik ali strokovni sodelavec lahko v zvezi z zadevo, ki mu je dodeljena v delo, prevzame na vpogled listine z oznako zaupnosti, tako da vpogled opravi v svoji pisarni, vendar mora listine preden zapusti zgradbo ustavnega sodišča vrniti v sef sekretarja.

(6)

Ključ sefa hrani vodja pisarne sekretarja, ki vodi tudi evidenco o vpogledih v listine ter o izdelavi kopij posameznih listin. Evidenca o vpogledu vsebuje podatke iz 51. člena tega pravilnika.

18. člen

(1)

Podatki, ki se nanašajo na delo ustavnega sodišča ali so v zvezi z delom ustavnega sodišča in so tako pomembni, da bi z njihovim razkritjem nastale ali bi lahko nastale škodljive posledice za izvrševanje pristojnosti ustavnega sodišča ali za nemoteno delo sekretariata ustavnega sodišča, se določijo kot tajnost in glede na njihov namen označijo s stopnjo zaupnosti “zaupno” ali “interno”. Stopnjo in trajanje zaupnosti določi ustavno sodišče, če nista določena že z aktom, ki za posamezne podatke določa stopnjo in trajanje zaupnosti.

(2)

Z osebnimi podatki se glede na njihovo vsebino ravna kot s tajnimi podatki. Stopnjo zaupnosti zbirk osebnih podatkov določi ustavno sodišče. Zbirke podatkov, ki se vodijo v skladu z zakonom, se varuje s stopnjo zaupnosti “zaupno”.

(3)

Osebni podatki o sodnikih, sekretarju in sodnem osebju ustavnega sodišča se hranijo kot zaupni v personalnih mapah v posebnem sefu, do katerega ima dostop samo pooblaščena sodna oseba. Personalno mapo lahko pooblaščena oseba predloži le predsedniku ustavnega sodišča, sekretarju ali direktorju na njihovo zahtevo.

(4)

Sodna oseba, pooblaščena za hrambo personalnih map, hrani na enak način prijave, s katerimi se posamezniki prijavijo na razpisano prosto mesto na ustavnem sodišču.

2. Varovanje prostorov in računalniške opreme

19. člen

(1)

Prostori, v katerih se nahajajo sredstva, na katerih so zapisani ali posneti zaupni ali osebni podatki, strojna in programska oprema (v nadaljevanju: varovani prostori), se varujejo z organizacijskimi, fizičnimi, tehničnimi in programskimi ukrepi, ki onemogočajo nepooblaščenim osebam dostop do podatkov.

(2)

Dostop v varovane prostore je sodnikom in sodnemu osebju dovoljen v času, v katerem imajo dostop v zgradbo ustavnega sodišča. Dovoljenje sekretarja oziroma direktorja za bivanje v zgradbi ustavnega sodišča v času, ko zgradba ni fizično varovana, zajema tudi dovoljenje za uporabo osebnih podatkov, ki so potrebni za opravljanje dela.

(3)

V varovanih prostorih, v katerih se hranijo listine z oznako “državna tajnost”, “vojaška tajnost” ali podatki z oznako “uradna tajnost – strogo zaupno”, morajo varnostni ukrepi omogočiti poln nadzor nad delom in gibanjem v teh prostorih. Ob odsotnosti sodnikov ali sodnega osebja se morajo ti prostori zaklepati. Ključi se uporabljajo in hranijo v skladu z odredbo direktorja.

20. člen

(1)

Izven delovnega časa oziroma v času, ko sodniki in sodno osebje niso prisotni, morajo biti omare in pisalne mize, v katerih se nahajajo sredstva, na katerih so zapisani ali posneti zaupni ali osebni podatki, strojna in programska oprema, zaklenjene, računalniki in druga strojna oprema izklopljeni in fizično ali programsko zaklenjeni.

(2)

Sodniki in sodno osebje ne smejo puščati sredstev, ki vsebujejo osebne podatke, na mizah v prisotnosti oseb, ki nimajo pravice vpogleda vanje.

(3)

V prostorih, ki so namenjeni poslovanju z udeleženci v postopku, morajo biti sredstva, ki vsebujejo zaupne ali osebne podatke, in računalniški prikazovalniki nameščeni tako, da stranke nimajo vpogleda v podatke.

21. člen

S pečati ustavnega sodišča in drugimi pripomočki, s katerimi bi bilo mogoče ponarediti dokumente, se ravna kot z zaupnimi podatki. Pečati ustavnega sodišča so oštevilčeni z zaporednimi številkami od 1 naprej. V sefu, v katerem se hranijo listine z oznako tajnosti, se hrani kopija odredbe sekretarja o tem, katerim sodnim osebam je poverjeno hranjenje pečata z ustrezno številko.

22. člen

(1)

Sredstev, ki vsebujejo podatke z oznako tajnosti “zaupno”, in listin oziroma sredstev, ki vsebujejo podatke iz prvega odstavka 16. člena tega pravilnika, sodniki in sodno osebje ne smejo odnašati iz zgradbe ustavnega sodišča.

(2)

Iznos drugih sredstev, ki vsebujejo osebne podatke, je dovoljen na podlagi dovoljenja sekretarja oziroma direktorja.

(3)

Sodniki, svetovalci ustavnega sodišča in drugi strokovni sodelavci (v nadaljevanju: strokovni sodelavci) lahko zaradi dela na domu iz zgradbe ustavnega sodišča odnesejo kopije izvirnih spisov v zadevah iz pristojnosti ustavnega sodišča, ki jih rešujejo. V tem primeru ne smejo nepooblaščenim osebam dovoliti vpogleda v spise, poskrbeti pa morajo, da vse listine iz kopije spisa po končanem delu vrnejo v zgradbo ustavnega sodišča.

23. člen

Kopije izvirnikov spisov hranijo sodniki in sodno osebje v zaprtih omarah.

24. člen

Vzdrževanje in popravila računalniške in druge informacijske opreme so dovoljena samo z vednostjo pooblaščene osebe, izvajajo pa jih lahko samo vzdrževalec opreme v ustavnem sodišču ter pooblaščeni servisi in vzdrževalci, ki imajo z ustavnim sodiščem sklenjeno ustrezno pogodbo.

25. člen

Vzdrževalci prostorov, strojne opreme in programske opreme in obiskovalci se smejo v varovanih prostorih gibati samo z vednostjo pooblaščene osebe, v prostorih, v katerih je nameščen mrežni strežnik in vozlišče računalniške mreže računalniške opreme, pa samo ob prisotnosti pooblaščene osebe.

26. člen

Prek računalnikov, ki so v knjižnici ustavnega sodišča ali so drugače namenjeni zagotavljanju javnosti dela ustavnega sodišča, ne sme biti mogoč dostop do katerekoli baze podatkov, ki ni javna.

3. Varovanje sistemske in aplikativne programske računalniške opreme ter podatkov, ki se obdelujejo z računalniško opremo

27. člen

Dostop do programske opreme se varuje tako, da dovoljuje dostop samo za to vnaprej določenemu osebju oziroma pravnim ali fizičnim osebam, ki v skladu s pogodbo opravljajo dogovorjene storitve.

28. člen

(1)

Popravljanje, spreminjanje in dopolnjevanje sistemske in aplikativne programske opreme je dovoljeno samo na podlagi dovoljenja sekretarja, izvajajo pa jih lahko samo vzdrževalec strojne in programske opreme na ustavnem sodišču, pooblaščeni servisi ter fizične ali pravne osebe, ki imajo z ustavnim sodiščem sklenjeno ustrezno pogodbo. Izvajalci morajo spremembe in dopolnitve sistemske in aplikativne programske opreme dokumentirati.

(2)

Aplikativna programska oprema se shranjuje in varuje na enak način kot osebni podatki.

29. člen

(1)

Vsebina diskov mrežnega strežnika in lokalnih delovnih postaj, kjer se nahajajo pomembni podatki, se vsakodnevno preveri glede na prisotnost računalniških virusov. Ob pojavu računalniškega virusa se tega čimprej odpravi in ugotovi vzrok pojava virusa.

(2)

Vsi podatki in programska oprema, ki so namenjeni uporabi v računalniškem informacijskem sistemu ustavnega sodišča in prispejo na ustavno sodišče na medijih za prenos računalniških podatkov ali preko telekomunikacijskih kanalov, morajo biti pred uporabo preverjeni glede na prisotnost računalniških virusov.

30. člen

Sodniki in sodno osebje ne smejo instalirati programske opreme brez vednosti osebe, zadolžene za delovanje računalniškega sistema. Prav tako ne smejo odnašati programske opreme iz ustavnega sodišča brez dovoljenja ustavnega sodišča in vednosti osebe, zadolžene za delovanje računalniškega sistema.

31. člen

Pristop do podatkov preko aplikativne programske opreme se varuje s sistemom gesel za avtorizacijo in identifikacijo uporabnikov programov in podatkov. Sekretar določi način dodeljevanja, hranjenja in spreminjanja gesel.

32. člen

Vsa gesla in postopki, ki se uporabljajo za vstop in upravljanje mreže osebnih računalnikov, upravljanje elektronske pošte in aplikativnih programov, se hranijo v zapečatenih ovojnicah in se jih varuje kot tajnost z oznako “zaupno”. Uporabi se jih samo v izrednih okoliščinah oziroma nujnih primerih. Vsaka uporaba vsebine zapečatenih ovojnic se dokumentira. Po vsaki takšni uporabi se določi nova vsebina gesel.

33. člen

(1)

Za potrebe restavriranja računalniškega sistema ob okvarah in ob drugih izjemnih primerih se zagotavlja redna izdelava kopij vsebine mrežnega strežnika in lokalnih postaj, če se podatki nahajajo na njih.

(2)

Te kopije se hranijo na za to določenih mestih, ki morajo biti ognjevarna, zavarovana proti poplavam in elektromagnetnim motnjam, v okviru predpisanih klimatskih pogojev ter zaklenjena.

34. člen

Zaupne in osebne podatke je dovoljeno prenašati z informacijskimi, telekomunikacijskimi in drugimi sredstvi le po postopkih, ki nepooblaščenim osebam preprečujejo prilaščanje, uničenje ali spreminjanje podatkov ter neopravičeno seznanjanje z njihovo vsebino.

35. člen

(1)

Opis zbirk osebnih podatkov, katerih upravljalec je ustavno sodišče, se vodi v katalogu podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(2)

Pisarniško poslovanje ustavnega sodišča mora v vsakem primeru posredovanja osebnih podatkov zagotoviti naknadno ugotavljanje:

1.

kateri osebni podatki, kdaj in na kakšen način so bili posredovani,

2.

kdo je sodeloval pri posredovanju in

3.

kdo je odredil, da se osebni podatki posredujejo.

36. člen

(1)

Po poteku roka arhiviranja se podatki zbrišejo.

(2)

Za brisanje podatkov z računalniških medijev se uporabi takšna metoda brisanja, ki onemogoča restavracijo vseh ali dela zbrisanih podatkov. Podatki na listinah ali drugih oblikah evidence klasičnih medijev se uničijo na način, ki onemogoča razpoznavanje njihove vsebine.

(3)

Na način iz prejšnjega odstavka je treba uničiti tudi vse pomožno gradivo. Prepovedano je odmetavati sredstva, ki vsebujejo osebne ali zaupne podatke, v koše za smeti.

4. Odgovornost za varovanje tajnosti in varstvo osebnih podatkov

37. člen

Vsak, ki se v okviru opravljanja dela na ustavnem sodišču seznani z zaupnimi ali osebnimi podatki, mora izvajati predpisane postopke in ukrepe za varstvo in zavarovanje podatkov. Obveznost varovanja zaupnih in osebnih podatkov ne preneha s prenehanjem službenega oziroma delovnega razmerja v ustavnem sodišču.

38. člen

Kršitev varovanja tajnosti in kršitev varovanja osebnih podatkov sta hujši kršitvi delovne dolžnosti, za kateri je sodno osebje sekretariata ustavnega sodišča disciplinsko odgovorno v skladu z zakonom, ki ureja odgovornost zaposlenih v državnih organih.

39. člen

Za izvajanje postopkov in ukrepov za varovanje zaupnih in osebnih podatkov sta v okviru svojih pristojnosti odgovorna sekretar in direktor.

40. člen

Zunanji sodelavci ustavnega sodišča smejo na podlagi pogodbe opravljati samo storitve obdelave zaupnih in osebnih podatkov v okviru pogodbenih pooblastil in jih ne smejo obdelovati ali kako drugače uporabljati za noben drug namen. Pogodba, ki se sklene za opravljanje teh storitev, mora vsebovati tudi pogoje in ukrepe za zagotovitev varstva in zavarovanja zaupnih ali osebnih podatkov.

V. NOTRANJA ORGANIZACIJA

1. Notranja organizacija sekretariata ustavnega sodišča

41. člen

Notranjo organizacijo dela sodnikov določata ZUstS in poslovnik. Notranjo organizacijo sekretariata določa v skladu s poslovnikom ta pravilnik.

42. člen

Sekretar in direktor odgovarjata predsedniku ustavnega sodišča za delovanje organizacijskih enot sekretariata, ki jih vodita.

43. člen

(1)

Delo v zvezi s pripravo poročil in osnutkov odločb in sklepov opravlja v skladu s poslovnikom strokovna služba sekretariata.

(2)

Za obravnavanje posameznih vprašanj, ki so pomembna za delovanje strokovne službe sekretariata ustavnega sodišča, lahko sekretar skliče kolegij pomočnikov sekretarja ali strokovnih sodelavcev.

(3)

Za obravnavanje posameznih vprašanj, ki so pomembna za usklajeno delovanje sekretariata ustavnega sodišča, lahko sekretar skliče delovni sestanek ene ali več organizacijskih enot. Če se na sestanek vabijo delavci administrativno-tehnične službe, se nanj povabi tudi direktor.

44. člen

Direktorja nadomešča v njegovi odsotnosti pomočnik direktorja.

45. člen

Službo za dokumentacijo in informatiko sestavljajo naslednji oddelki:

-

služba za ustavnosodno evidenco,

-

knjižnica in

-

služba za informatiko.

46. člen

Administrativno-tehnično službo Sekretariata ustavnega sodišča sestavljajo naslednji oddelki:

-

finančna in kadrovska služba,

-

administrativna služba,

-

tehnična služba in

-

razdelilnica hrane.

47. člen

Oddelke organizacijskih enot sekretariata ustavnega sodišča vodijo vodje oddelkov, če ti niso določeni, pa neposredno vodja organizacijske enote.

2. Delovni čas

48. člen

(1)

Ustavno sodišče posluje pet delovnih dni v tednu in sicer ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih.

(2)

Ustavno sodišče lahko odloči, da sekretariat ustavnega sodišča delovni dan med praznikom in soboto ali nedeljo in praznikom nadomesti z delom v soboto v istem mesecu, če se na ta način zagotovi večja učinkovitost dela ter zmanjšajo materialni stroški.

49. člen

(1)

Delovni čas ustavnega sodišča traja ob ponedeljkih, torkih, sredah in četrtkih od 8. do 16. ure, ob petkih od 8. do 14. ure. Ob dnevih, ko so seje ustavnega sodišča, traja delovni čas od 8. do 18. ure.

(2)

V sekretariatu ustavnega sodišča velja premakljiv delovni čas med 7.30 in 18. uro tako, da se zagotovi obvezna prisotnost na delu v času od 8.30 do 15.30 ure oziroma v petek do 14. ure. Ob dnevih, ko so seje ustavnega sodišča, traja za sodno osebje, za katerega tako odredi sekretar, obvezna prisotnost na delu od 8.30 do 18. ure.

(3)

V okviru premakljivega razpona delovnega časa mora sodno osebje, upoštevajoč naravo svojega dela in potrebe ustavnega sodišča, opraviti 40-urno tedensko delovno obveznost.

(4)

Sekretar oziroma direktor lahko določita posameznemu delavcu ustavnega sodišča drugačen razpored delovnega časa, če to zahteva in dopušča nemoteno opravljanje dela sekretariata ustavnega sodišča.

(5)

Sekretar oziroma direktor lahko dovolita posameznemu delavcu delo na domu, če to dopušča narava dela in nemoteno opravljanje nalog sekretariata ustavnega sodišča.

VI. POSLOVANJE USTAVNEGA SODIŠČA

1. Poslovanje z udeleženci v postopku

50. člen

Pravilnik o notranji organizaciji in pisarniškem poslovanju Ustavnega sodišča Republike Slovenije

Časovnica