Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih

2892. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih

Na podlagi tretjega odstavka 17. člena in petega odstavka 20. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08 in 108/09) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o odlaganju odpadkov na odlagališčih

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen)

(1)

Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L št. 182 z dne 16. 7. 1999, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, glede regulativnega postopka s pregledom (UL L št. 311, z dne 21. 11. 2008, str. 1) in Odločbo Sveta 2003/33/ES z dne 19. decembra 2002 o določitvi meril in postopkov za sprejemanje odpadkov na odlagališčih na podlagi člena 16 in Priloge II k Direktivi 1999/31/ES (UL L št. 11 z dne 16. 1. 2003, str. 27) določa mejne vrednosti emisij snovi v okolje zaradi odlaganja odpadkov, obvezna ravnanja in druge pogoje za odlaganje ter pogoje in ukrepe v zvezi z načrtovanjem, gradnjo, obratovanjem in zapiranjem odlagališč ter ravnanja po njihovem zaprtju z namenom, da se v celotnem obdobju trajanja odlagališča zmanjšajo učinki škodljivih vplivov na okolje, zlasti zaradi vplivov onesnaževanja z emisijami snovi v površinske vode, podzemne vode, tla in zrak, in v zvezi z globalnim onesnaženjem okolja zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in preprečijo tveganja za zdravje ljudi.

(2)

Ta uredba določa tudi obvezna ravnanja in druge pogoje za odlaganje odpadkov v podzemna skladišča.

(3)

Za vprašanja v zvezi z odpadki, ki se odlagajo, in splošnimi pogoji odstranjevanja odpadkov, ki niso posebej urejeni s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja odpadke.

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1.

odpadek je odpadek v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;

2.

komunalni odpadek je komunalni odpadek v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;

3.

nevaren odpadek je nevaren odpadek v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;

4.

nenevaren odpadek je vsak odpadek, ki ni uvrščen med nevarne odpadke;

5.

inertni odpadek je odpadek, ki se fizikalno, kemično ali biološko bistveno ne spreminja, ne razpade, ne zgori ali kako drugače kemijsko ali fizikalno ne reagira, se biološko ne razgradi in ne vpliva škodljivo na druge snovi ob stiku z njimi na način, ki bi lahko povzročil onesnaženje okolja ali škodoval zdravju; skupno izluževanje in vsebnost onesnaževal v inertnem odpadku in ekotoksičnost izcedne vode morajo biti zanemarljivi in zlasti ne smejo ogrožati kakovosti površinske ali podzemne vode;

6.

gradbeni odpadek je odpadek, ki nastane pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta in je razvrščen v skupino odpadkov 17 iz klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu, ki ureja odpadke (v nadaljnjem besedilu: klasifikacijski seznam odpadkov);

7.

istovrstni odpadek je odpadek, ki nastaja v enakih ali podobnih procesih brez bistvenih razlik glede načina nastajanja in njegove sestave, tako da se fizikalne, kemične ali biokemične lastnosti odpadka, pomembne za njegovo odstranjevanje, med seboj bistveno ne razlikujejo, in je razvrščen v isto skupino v klasifikacijskem seznamu odpadkov;

8.

tekoči odpadek je katerikoli odpadek v tekočem agregatnem stanju. Blato in mulj se ne štejeta za tekoči odpadek. Tekoči odpadek so tudi industrijske odpadne vode, ki se zbirajo in oddajajo, ne da bi se pred oddajo izvajal obratovalni monitoring v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in toplote v vode;

9.

podzemno skladišče je skladišče za trajno skladiščenje odpadkov v globokem podzemnem prostoru, kot so rudnik soli ali kalija;

10.

odlagališče je naprava ali več naprav za odlaganje odpadkov na površino tal ali pod njo.

Za odlagališče se šteje tudi:

-

naprava ali del naprave, kjer povzročitelj odpadkov skladišči svoje odpadke na kraju njihovega nastanka več kakor tri leta pred oddajo v nadaljnjo predelavo po postopkih predelave v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, in

-

stalna naprava ali del naprave, kjer se odpadki skladiščijo več kakor eno leto pred oddajo v nadaljnje ravnanje po postopkih odstranjevanja v skladu s predpisom, ki ureja odpadke.

Za odlagališče se ne šteje:

-

naprava ali del naprave, kjer se odpadki raztovarjajo z namenom omogočanja njihove priprave za nadaljnji prevoz v predelavo ali odstranjevanje, ali

-

skladišče odpadkov, kjer se odpadki skladiščijo največ tri leta pred oddajo v nadaljnje ravnanje po postopkih predelave ali največ eno leto pred oddajo v nadaljnje ravnanje po postopkih odstranjevanja v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;

11.

območje odlagališča je območje, ki je določeno s prostorskim aktom, kjer je dovoljena gradnja telesa odlagališča in drugih objektov in naprav, potrebnih za obratovanje odlagališča;

12.

mejne vrednosti emisij snovi v okolje zaradi odlaganja odpadkov so mejne vrednosti parametrov onesnaženosti odpadkov in parametrov izlužka odpadkov;

13.

obdelava odpadkov je vsak fizikalni, termični, kemični ali biološki postopek v okviru postopkov predelave oziroma odstranjevanja odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, vključno s sortiranjem odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov, zato da se zmanjša njihova prostornina, nevarne lastnosti ali vsebnost biološko razgradljivih snovi, da se lažje ravna z njimi ali povečajo možnosti za njihovo predelavo.

14.

obdelava mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem na odlagališču (v nadaljnjem besedilu: obdelava mešanih komunalnih odpadkov) je njihova mehansko-biološka obdelava, s katero se zagotovi:

a)

izločanje frakcij, primernih za recikliranje, in

b)

aerobno ali anaerobno obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in predhodno ali naknadno izločanje gorljivih frakcij, primernih za energetsko predelavo.

Izločanje ločenih frakcij z ločenim zbiranjem komunalnih odpadkov se ne šteje za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov.

15.

izcedne vode so vse tekočine, ki se izcejajo iz odloženih odpadkov ali pronicajo skozi telo odlagališča in se odvajajo ali zadržujejo znotraj telesa odlagališča;

16.

odlagališčni plin je katerikoli plin, ki nastaja zaradi odloženih odpadkov;

17.

izlužek je raztopina, pridobljena z laboratorijskim testom izluževanja odpadka;

18.

upravljavec odlagališča ali podzemnega skladišča je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je odgovoren za odlagališče ali podzemno skladišče in ga upravlja v času njegovega obratovanja, med izvedbo zapiralnih del in po njegovem zaprtju;

19.

biološko razgradljiv odpadek je kakršenkoli odpadek, ki se lahko aerobno ali anaerobno razgradi, kot so biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in odpadki iz vrtov in parkov odpadek ter papir in karton ter drugi komunalni odpadki, ki se razgradijo, če so izpostavljeni anaerobnim ali aerobnim procesom razgrajevanja;

20.

imetnik odpadkov je imetnik odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;

21.

vlagatelj je oseba, ki vloži zahtevo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje odlagališča pod pogoji iz te uredbe;

22.

redko poseljeno oddaljeno območje je območje, kjer stalno prebiva manj kakor 500 prebivalcev na občino ali naselje, in gostota prebivalstva ne presega 5 prebivalcev na km2 površine, in je več kakor 50 km oddaljeno od najbližjega naselja z več kakor 250 prebivalci na km2 površine ali ima do takih naselij večji del leta otežen dostop po cesti zaradi slabih meteoroloških razmer;

23.

pošiljka odpadkov je količina istovrstnih odpadkov, ki jih upravljavec odlagališča prevzame v enem dnevu v okviru ene spremne dokumentacije o prevzetih odpadkih;

24.

reprezentativni vzorec odpadkov je vzorec, vzet iz celotne količine odpadkov, katerega lastnosti, ki so predmet kemične analize, odražajo povprečno sestavo teh odpadkov;

25.

obstoječe odlagališče je odlagališče, ki ga je na podlagi prijave upravljavca odlagališča v skladu z določbami Pravilnika o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00, 41/04 – ZVO-1 in 43/04) ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), razvrstilo med:

-

odlagališče za nevarne odpadke,

-

odlagališče za nenevarne odpadke ali

-

odlagališče za inertne odpadke;

26.

rekonstrukcija obstoječega odlagališča so gradbeni in drugi posegi na obstoječem odlagališču v skladu s predpisom, ki ureja graditev objektov, v skladu s predpisom, ki ureja graditev objektov, če se pri rekonstruiranju ne povečuje zmogljivost odlagališča ali spreminja vrsta odlagališča iz 4. člena te uredbe;

27.

telo odlagališča obsega celoto vseh odloženih odpadkov in sistem tesnjenja odlagališčnega dna, pokritje površin odlagališča, sistema za odvajanje izcedne vode in padavinske vode s površin odlagališča, sistem odplinjanja odlagališča in druge tehnične objekte ter obrobne in oporne nasipe in druge tehnične konstrukcije za zagotavljanje stabilnosti telesa odlagališča;

28.

tesnjenje odlagališča je tehnični sistem objektov in ukrepov za preprečevanje emisije snovi v tla, ki ga sestavljajo tesnjenje površine odlagališčnega telesa, tesnjenje odlagališčnega dna in sistem odvajanja izcednih in odpadnih vod:

a)

kombinirano tesnjenje odlagališča je sestavljeno iz različnih tesnilnih materialov z medsebojno dopolnjujočimi lastnostmi;

b)

mineralno tesnjenje je umetno narejeno tesnjenje, ki ga sestavljajo eno ali večplastno zgoščeni sloji iz mineralnih zemljin in potrebnih dodatkov;

29.

odlagališčno dno je poravnana površina podlage, na kateri je zgrajeno telo odlagališča;

30.

odplinjevalni sistemi so odplinjevalni kamini, rezervoarji in napeljave ter regulacijski objekti in drugi tehnični objekti za zajemanje in nadzorovano ravnanje z odlagališčnim plinom oziroma njegovo neposredno sežiganje;

31.

aktivno odplinjanje je izsesavanje odlagališčnega plina z umetno proizvedenim podtlakom;

32.

vodoprepustnost je lastnost materiala, ki opisuje pretakanje tekočine skozi porozni medij pri določenem hidravličnem gradientu, ki tekočino poganja, in se izračuna kot koeficient hidravlične prevodnosti k, izražen v m/s;

33.

center za ravnanje s komunalnimi odpadki je objekt lokalne infrastrukture lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in je urejen v skladu s Prilogo 1, ki je sestavni del te uredbe. Center za ravnanje s komunalnimi odpadki je kot naprava ali več povezanih naprav namenjen za prevzem, skladiščenje in obdelavo mešanih komunalnih odpadkov ter za oddajo izločenih frakcij in ostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi v nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.

3. člen

(uporaba uredbe)

(1)

Določbe te uredbe se uporabljajo za obratovanje vsakega odlagališče, ne glede na vrsto odpadka, ki se odlaga.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se določbe te uredbe ne uporabljajo za:

1.

vnašanje blata čistilnih naprav ali greznic in mulja iz rečnih strug, jezer ali morja in podobnih gnojil v tla ali na njih z namenom gnojenja ali izboljševanja kakovosti tal, če se vnašajo kot gnojilo v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata čistilnih naprav v kmetijstvu ali predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;

2.

uporabo inertnih odpadkov kot polnilo pri vzpostavitvi novega ali nadomestitvi prejšnjega stanja okolja ali pri zagotavljanju stabilnosti telesa odlagališča, sanitarnih ukrepov ali drugih posegov pri rekonstrukciji odlagališč ali pri gradnji, če se vnašajo v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov;

3.

odlaganje mulja na vodnem in priobalnem zemljišču, če je bil odvzet iz njegovega vodnega ali priobalnega zemljišča in ima lastnosti odpadka, ki se po tej uredbi lahko odlaga na odlagališče za nenevarne odpadke, pri čemer se upoštevajo le anorganski parametri onesnaženosti in izlužka;

4.

uporabo zemeljskih izkopov, ki nastanejo pri gradbenih delih, ali umetno pripravljenih zemljin, če se vnašajo izven telesa odlagališča v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov;

5.

odlaganje neonesnažene jalovine ali nenevarnih inertnih odpadkov, ki nastajajo pri raziskovanju, izkoriščanju, obogatitvi in predelavi ter skladiščenju mineralnih surovin ali pri delih v površinskih kopih, če se vnašajo v skladu s predpisi, ki urejajo rudarstvo.

(3)

Če odpadki vsebujejo obstojna organska onesnaževala ali so z njimi onesnaženi, se lahko odlagajo v skladu s to uredbo, če vsebnost polikloriranih bifenilov (v nadaljnjem besedilu: PCB) v njih ne presega mejnih vrednosti koncentracije obstojnih organskih onesnaževal in so izpolnjene druge zahteve v zvezi z obstojnimi organskimi onesnaževali, ki so za odlaganje odpadkov določene z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta ES št. 850/2004 z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS (UL L št. 158 z dne 30. 4. 2004, str. 7), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) št. 757/2010 z dne 24. avgusta 2010 o spremembi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 o obstojnih organskih onesnaževalih glede prilog I in III (UL L št. 223 z dne 25. 8. 2010, str. 29).

II. OBVEZNA RAVNANJA IN DRUGI POGOJI ZA ODLAGANJE ODPADKOV

4. člen

(vrste odlagališč)

(1)

Vrste odlagališč so:

1.

odlagališče za nevarne odpadke,

2.

odlagališče za nenevarne odpadke in

3.

odlagališče za inertne odpadke.

(2)

Za odlagališče za nenevarne odpadke se šteje tudi odlagališče komunalnih odpadkov, ki je objekt infrastrukture lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in je namenjeno za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

5. člen

(obdelava odpadkov)

(1)

Odpadke je dovoljeno odlagati samo na odlagališčih.

(2)

Odlagati je dovoljeno samo obdelane odpadke.

(3)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je brez predhodne obdelave dovoljeno odlagati inertne odpadke, kadar njihova obdelava tehnično ni izvedljiva, ali druge odpadke, če njihova obdelava, s katero se zmanjša količina ali nevarnosti za človekovo zdravje ali okolje, ne prispeva k namenom iz prvega odstavka 1. člena te uredbe.

(4)

Za obdelane komunalne odpadke se štejejo mešani komunalni odpadki, ki so obdelani v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki. Upravljavec centra mora imeti okoljevarstveno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja in predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.

(5)

Mešani komunalni odpadki, ki so pred odlaganjem obdelani v skladu s prejšnjim odstavkom, se tudi po obdelavi označujejo s klasifikacijsko številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov.

(6)

Ne glede na predpis, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov, se v centru iz četrtega odstavka tega člena mešani komunalni odpadki lahko obdelujejo le po postopkih z oznako D8 in D9 iz predpisa, ki ureja odpadke.

(7)

Upravljavec centra iz četrtega odstavka tega člena mora:

1.

redno sprejemati mešane komunalne odpadke in jih skladiščiti do njihove obdelave,

2.

obdelati mešane komunalne odpadke,

3.

redno oddajati izločene nenevarne frakcije, primerne za recikliranje, v nadaljnjo obdelavo v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki,

4.

za izločene nevarne frakcije zagotoviti tako ravnanje, kot je za posamezno nevarno frakcijo predpisano v predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki,

5.

redno oddajati izločene gorljive frakcije, primerne za energetsko predelavo, v sežig ali sosežig v skladu s predpisi, ki urejajo sežiganje odpadkov, in

6.

ostanek mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi redno oddajati upravljavcu odlagališča komunalnih odpadkov.

(8)

Dokazilo o sprejemu odpadkov iz 1. točke prejšnjega odstavka in o oddaji odpadkov iz 3. do 6. točke prejšnjega odstavka je veljavni evidenčni list v skladu s predpisom, ki ureja odpadke.

(9)

Pred oddajo odpadkov iz 6. točke sedmega odstavka tega člena v odlaganje je treba zagotoviti oceno odpadkov v skladu z 11. členom te uredbe.

6. člen

(mejne vrednosti emisij snovi v okolje zaradi odlaganja odpadkov)

(1)

Na odlagališče za nevarne odpadke je dovoljeno odlagati samo nevarne odpadke, katerih onesnaženost ne presega mejnih vrednosti parametrov onesnaženosti in mejnih vrednosti parametrov izlužka za nevarne odpadke, določenih v Prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.

(2)

Na odlagališče za nenevarne odpadke je dovoljeno odlagati:

-

nenevarne odpadke, katerih onesnaženost ne presega mejnih vrednosti parametrov onesnaženosti in mejnih vrednosti parametrov izlužka za nenevarne odpadke iz Priloge 3 te uredbe,

-

obdelane nenevarne odpadke z visoko vsebnostjo biološko razgradljivih snovi, ki nastajajo kot ostanki predelave po postopku R3 v skladu s predpisom, ki ureja odpadke (recikliranje/pridobivanje organskih snovi, ki se ne uporabljajo kot topila vključno s kompostiranjem ali z drugimi procesi biološkega preoblikovanja), (v nadaljnjem besedilu: nenevarni odpadki z visoko vsebnostjo biološko razgradljivih snovi), z lastnostmi parametrov iz 5. točke Priloge 3 te uredbe,

-

stabilne in nereaktivne nevarne odpadke, katerih onesnaženost ne presega mejnih vrednosti parametrov onesnaženosti in mejnih vrednosti parametrov izlužka za nenevarne odpadke iz Priloge 3 te uredbe, za odlaganje na odlagalnih poljih, kjer ni komunalnih odpadkov ali nenevarnih odpadkov z vsebnostjo biološko razgradljivih snovi, večjo od pet odstotkov mase odpadkov, in

-

odpadke, ki vsebujejo azbest, če izpolnjujejo zahteve iz Priloge 3 te uredbe.

(3)

Na odlagališče za nenevarne odpadke, ki je odlagališče komunalnih odpadkov, je poleg odpadkov iz prejšnjega odstavka dovoljeno odlagati:

-

komunalne odpadke, katerih onesnaženost ne presega mejnih vrednosti parametrov onesnaženosti za komunalne odpadke iz Priloge 3 te uredbe,

-

mehansko-biološko obdelane komunalne odpadke z lastnostmi iz drugega odstavka 7. člena te uredbe.

(4)

Na odlagališče za inertne odpadke je dovoljeno odlagati:

-

inertne odpadke, katerih onesnaženost ne presega mejnih vrednosti parametrov onesnaženosti in mejnih vrednosti parametrov izlužka za inertne odpadke iz Priloge 3 te uredbe, in

-

odpadke, določene v Prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe.

(5)

Na odlagališče za nevarne odpadke je prepovedano odlagati komunalne odpadke in nenevarne odpadke z vsebnostjo biološko razgradljivih snovi, večjo od pet odstotkov mase odpadkov, lahko pa se odlagajo inertni odpadki, katerih onesnaženost ne presega mejnih vrednosti parametrov onesnaženosti in mejnih vrednosti parametrov izlužka za inertne odpadke iz Priloge 3 te uredbe, in nenevarni odpadki, katerih vsebnost biološko razgradljivih snovi ni večja od pet odstotkov mase odpadkov.

(6)

Ne glede na določbe prvega do petega odstavka tega člena lahko ministrstvo upravljavcu odlagališča dovoli odlaganje odpadkov, katerih parametri onesnaženosti za največ trikrat presegajo mejne vrednosti parametrov onesnaženosti za odpadke iz Priloge 3 te uredbe, razen za:

-

raztopljeni organski ogljik v izlužku odpadkov (v nadaljnjem besedilu: DOC), lahko hlapne aromatske ogljikovodike (v nadaljnjem besedilu: BTEX), PCB in mineralna olja v odpadkih, če gre za inertne odpadke,

-

celotni organski ogljik in pH v odpadkih, če gre za stabilne in nereaktivne nevarne odpadke, ki se lahko odlagajo na odlagališču za nenevarne odpadke,

-

vse parametre, če gre za obdelane nenevarne odpadke z visoko vsebnostjo biološko razgradljivih snovi z lastnostmi parametrov iz 5. točke v Prilogi 3 te uredbe,

-

žarilno izgubo ali celotni organski ogljik v odpadkih, če gre za nevarne odpadke, in

-

celotni organski ogljik, če gre za inertne odpadke, za katere sme celotni organski ogljik presegati mejne vrednosti parametrov onesnaženosti iz Priloge 3 te uredbe do največ dvakrat.

(7)

Ministrstvo dovoli odlaganje odpadkov iz prejšnjega odstavka samo za vnaprej določeno število pošiljk odpadkov, ki se bodo odložile na odlagališču v obdobju, krajšem od 12 mesecev, če iz ocene emisij v okolje, ki jo k vlogi za okoljevarstveno dovoljenje ali vlogi za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja priloži upravljavec odlagališča, izhaja, da zaradi preseganja mejnih vrednosti parametrov onesnaženosti za odpadke oziroma mejnih vrednosti parametrov izlužka iz Priloge 3 te uredbe ne bo dodatnih škodljivih vplivov na okolje.

(8)

O izdaji dovoljenja za odlaganje odpadkov iz petega odstavka tega člena ministrstvo poroča Komisiji.

7. člen

(odlaganje komunalnih odpadkov)

(1)

Ne glede na določbe prve alineje tretjega odstavka prejšnjega člena lahko upravljavec odlagališča za nenevarne odpadke v posameznem koledarskem letu na odlagališču odloži tako obdelane komunalne odpadke, da je delež biološko razgradljivih odpadkov v njih enak ali manjši deležu, ki mu ga v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje odlagališča določi ministrstvo.

(2)

Ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju lahko dovoli odlaganje mehansko-biološko obdelanih mešanih komunalnih odpadkov, obdelanih v skladu s 5. členom te uredbe in njihova kurilna vrednost ne presega 6 000 kJ/kg suhe snovi, vsebnost celotnega organskega ogljika ne presega 18 odstotkov mase suhih mehansko-biološko obdelanih komunalnih odpadkov in sposobnost sprejemanja kisika, izražena v AT(4), ne presega mejne vrednosti 10 mg O(2)/g suhe snovi biološko razgradljivih odpadkov.

(3)

Pri določitvi deleža biološko razgradljivih odpadkov iz prvega odstavka tega člena ter števila odlagališč za nenevarne odpadke, kjer je dovoljeno odlagati mehansko-biološko obdelane komunalne odpadke, ministrstvo upošteva usmeritve v zvezi z zmanjševanjem odlaganja biološko razgradljivih odpadkov iz operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki in podatke o ravnanju z biološko razgradljivimi ločenimi frakcijami komunalnih odpadkov iz načrta ravnanja z odpadki, ki ga mora vlagatelj priložiti k vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje odlagališča iz 39. člena te uredbe.

(4)

Usmeritve v zvezi z zmanjševanjem odlaganja biološko razgradljivih odpadkov iz operativnega programa iz prejšnjega odstavka upoštevajo celotno količino biološko razgradljivih odpadkov, ki se v posameznem koledarskem letu lahko odloži na vseh odlagališčih na ozemlju Republike Slovenije, in se nanašajo na ukrepe priprave za ponovno uporabo, recikliranja, kompostiranja in snovne ali energetske predelave biološko razgradljivih odpadkov ter proizvodnje bioplina iz teh odpadkov.

(5)

Celotna količina biološko razgradljivih odpadkov iz prejšnjega odstavka je določena v Prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe.

(6)

Če so mešani komunalni odpadki obdelani v skladu v skladu s 5. členom te uredbe, se šteje, da izpolnjujejo zahteve iz drugega odstavka tega člena za odlaganje na odlagalnih poljih odlagališča za nenevarne odpadke, kjer se ne odlagajo stabilizirani in nereaktivni nevarni odpadki.

8. člen

(največja količina odloženih biološko razgradljivih odpadkov)

(1)

Ministrstvo lahko v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje odlagališča komunalnih odpadkov upravljavcu odlagališča določi za posamezno koledarsko leto tak delež biološko razgradljivih odpadkov v odloženih komunalnih odpadkih, da je enak največ deležu, ki je določen za celotno letno količino odloženih komunalnih odpadkov v Prilogi 5 te uredbe.

(2)

Če ministrstvo za posamezno odlagališče komunalnih odpadkov dovoli večji delež biološko razgradljivih odpadkov v odloženih komunalnih odpadkih, kakor je določen v prejšnjem odstavku ali če za posamezno odlagališče dovoli odlaganje mehansko-biološko obdelanih komunalnih odpadkov, mora na podlagi analize podatkov o odlaganju biološko razgradljivih odpadkov na ostalih odlagališčih komunalnih odpadkov za vsako leto posebej zagotoviti, da celotna letna količina biološko razgradljivih odpadkov, odložena na vseh odlagališčih na ozemlju Republike Slovenije, ne presega količine za to leto, določene v Prilogi 5 te uredbe.

(3)

Količina biološko razgradljivih odpadkov v odloženih komunalnih odpadkih iz prvega odstavka tega člena se določi kot največja količina biološko razgradljivih odpadkov na prebivalca in se izračuna kot količnik med letno količino odloženih komunalnih odpadkov iz priloge 5 te uredbe in številom prebivalcev Republike Slovenije v letu izdaje okoljevarstvenega dovoljenja.

9. člen

(prepoved odlaganja odpadkov)

(1)

Na odlagališča je prepovedano odlagati:

1.

odpadke, ki ne izpolnjujejo zahtev iz 6. člena te uredbe;

2.

tekoče odpadke, razen:

-

mulja in koncentratov iz čistilne naprave za izcedno vodo in drugo odpadno vodo, ki nastaja na območju odlagališča, in

-

izcedne vode, če se v zaprtem krogotoku vrača na tesnjeni del odlagališča in je na podlagi celovite vodne bilance dokazano, da se dolgoročno telo odlagališča ne more zasititi z vodo. Omogočeno mora biti odvajanje izcedne vode iz telesa odlagališča ter zagotovljeno neovirano odvajanje odlagališčnih plinov;

3.

mehansko-biološko obdelane komunalne odpadke, razen če je njihovo odlaganje na odlagališču komunalnih odpadkov dovolilo ministrstvo v skladu z določbami 7. in 8. člena te uredbe;

4.

odpadke, ki so glede na pogoje odlaganja na odlagališču eksplozivni, jedki, korozivni, oksidativni, lahko vnetljivi ali vnetljivi v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, ali odpadke, ki pospešujejo gorenje;

5.

posode, napolnjene s plini pod tlakom;

6.

snovi, ki burno reagirajo v stiku z vodo;

7.

toplotno neobdelane odpadke, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene ali veterinarske dejavnosti, in neobdelane ali obdelane odpadke, ki se razvrščajo med stranske živalske proizvode I., II. in III. kategorije v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (UL L št. 300, 14. 11. 2009, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1069/2009/ES), ne glede na stopnjo obdelave in druge odpadke, ki nastajajo pri veterinarski ali drugi dejavnosti, če imajo nevarno lastnost infektivnega odpadka v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;

8.

laboratorijske odpadke in druge kemijske substance, ki nastajajo v raziskovalni in razvojni dejavnosti ali izobraževalnih dejavnostih, ki niso identificirani ali so novi, in katerih učinki na človeka ali okolje niso znani;

9.

cele ali razrezane izrabljene avtomobilske gume, razen če se uporabijo kot gradbeni material na odlagališču ali gume z zunanjim premerom, večjim od 1 400 mm, ali kolesarske gume;

10.

muljaste, pastozne ali drobnozrnate odpadke, če glede na pogoje odlaganja na odlagališču lahko škodijo delovanju sistema odvajanja izcednih in odpadnih vod ali stabilnosti telesa odlagališča;

11.

odpadne industrijske in avtomobilske baterije in akumulatorje, razen ostankov baterij in akumulatorjev po obdelavi ali recikliranju, če izpolnjujejo pogoje za odlaganje nenevarnih odpadkov;

12.

izrabljena motorna vozila in njihove nepredelane sestavne dele, ki nastanejo pri njihovi razgradnji;

13.

odpadno električno in elektronsko opremo, razen ostankov predelave, če izpolnjujejo pogoje za odlaganje nenevarnih odpadkov;

14.

ločene frakcije komunalnih odpadkov, razen ostankov njihove predelave, če izpolnjujejo pogoje za odlaganje nenevarnih odpadkov.

(2)

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko ministrstvo dovoli odlaganje posameznih pošiljk stranskih živalskih proizvodov I., II. ali III. kategorije, če so v zvezi z njihovim nastankom, predelavo in drugimi pogoji izpolnjene zahteve za odstranjevanje z odlaganjem, določene v Uredbi 1069/2009/ES, in gre za:

-

toplotno obdelane stranske živalske proizvode I. kategorije, razen trupel živali, za katere se sumi oziroma je potrjen sum na transmisivno spongiformno encefalopatijo, ter živali, ki so bile pokončane zaradi njenega izkoreninjenja,

-

kuhinjske odpadke iz mednarodnih transportov ne glede na to, da niso toplotno obdelani,

-

vse toplotno obdelane stranske živalske proizvode II. kategorije,

-

vse stranske živalske proizvode III. kategorije, ki so obdelani v skladu z zahtevami Uredbe 1069/2009/ES.

10. člen

(prepoved mešanja odpadkov)

Prepovedano je redčenje ali mešanje odpadkov z drugimi snovmi ali odpadki samo z namenom izpolnjevanja zahtev za odlaganje odpadkov na odlagališčih.

11. člen

(ocena odpadkov)

(1)

Odlaganje odpadkov na odlagališču je dovoljeno le, če je izdelana ocena njihovih, za odlaganje pomembnih lastnosti, v skladu s predpisom, ki ureja oceno odpadkov (v nadaljnjem besedilu: ocena odpadkov).

(2)

Izdelavo ocene odpadkov mora zagotoviti imetnik odpadkov, ki oddaja odpadek v odlaganje, za mešane komunalne odpadke pa zagotovi izdelavo ocene odpadkov izvajalec občinske gospodarske javne službe obdelave mešanih komunalnih odpadkov, ki je predal obdelane mešane komunalne odpadke v odlaganje.

(3)

Upravljavec odlagališča mora zagotoviti, da se ocene odpadkov hranijo v elektronski obliki do zaprtja odlagališča, tako da so sestavni del strokovnih podlag za načrtovanje zaprtja odlagališča in ukrepov za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje po njegovem zaprtju.

(4)

Ocena odpadkov ob odložitvi odpadkov ne sme biti starejša kakor 12 mesecev, razen za mešane komunalne odpadke, za katere je treba oceno odpadkov izdelati na vsakih 2.000 t mešanih komunalnih odpadkov, prevzetih na odlaganje, ali vsakih šest mesecev, če je mešanih komunalnih odpadkov, namenjenih odlaganju, manj kot 2 000 t. Če bi bilo treba zaradi količine mešanih komunalnih odpadkov, prevzetih na odlaganje, na geografsko zaokroženem območju, kjer mešane komunalne odpadke odlaga isti izvajalec občinske gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelanih ali odstranjenih komunalnih odpadkov, izdelati oceno odpadkov v katerem koli mesecu posameznega leta več kot enkrat, je treba oceno mešanih komunalnih odpadkov do zaključka tega leta izdelati enkrat na mesec.

(5)

Oceno odpadkov, vključno z vzorčenjem odpadkov, lahko izdela samo oseba, ki ima pooblastilo ministrstva v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.

12. člen

(količine odpadkov, za katere ni treba izdelati ocene odpadkov)

(1)

Ne glede na določbe prejšnjega člena ocene odpadkov ni treba izdelati za:

1.

odpadke istega imetnika, če njihova celotna odložena količina v obdobju zaporednih štirih mesecev ne presega 200 kg in je na podlagi razpoložljivih podatkov o odpadkih in njihovega vizualnega pregleda mogoče izključiti njihovo onesnaženost z nevarnimi snovmi;

2.

odpadke istega imetnika, če njihova celotna odložena količina v enem letu ne presega 15 ton in imetnik pred začetkom dostavljanja odpadkov pisno potrdi, da ta količina v dovoljenem obdobju ne bo prekoračena in da odpadki niso onesnaženi z nevarnimi snovmi in je delež biološko razgradljivih sestavin manjši od pet odstotkov, pri čemer morajo biti vrsta, izvor in kraj nastanka vsake pošiljke v celoti znani;

3.

komunalna odpadka, ki se razvrščata v klasifikacijski številki 20 02 02 in 20 03 03 iz klasifikacijskega seznama odpadkov;

4.

odpadke, ki nastajajo pri raziskovanju, izkoriščanju, obdelavi ali skladiščenju mineralnih surovin ali kot posledica obratovanja kamnolomov, če so odloženi na mestu nastanka, in

5.

gradbene odpadke, ki vsebujejo azbest, in trdno vezane azbestne odpadke.

(2)

V primerih iz prejšnjega odstavka, razen za odpadke iz 5. točke, mora imetnik odpadkov evidenčnemu listu, ki spremlja pošiljko odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, priložiti izjavo, iz katere je razvidno, da odpadki niso onesnaženi z nevarnimi snovmi in nimajo nevarnih lastnosti.

(3)

Upravljavec odlagališča mora zagotoviti, da masa odpadkov iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena ne presega 0,5 odstotka mase vseh na odlagališču odloženih odpadkov.

13. člen

(ocena istovrstnih odpadkov)

(1)

Če imetnik odpadkov na isto odlagališče več kot 12 mesecev redno oddaja pošiljke istovrstnih odpadkov, mora biti ocena odpadkov izdelana pred odlaganjem prve oddane pošiljke, za naslednje pošiljke istovrstnih odpadkov pa najmanj enkrat vsakih dvanajst mesecev oziroma za mešane komunalne odpadke v skladu s četrtim odstavkom 11. člena te uredbe.

(2)

Imetnik istovrstnih odpadkov mora zagotoviti tudi, da so v oceni odpadkov upravljavcu odlagališča posredovani podatki o kraju in načinu nastajanja odpadkov ter, če ne gre za komunalne odpadke, tudi o vhodnih materialih v proces, pri katerem nastajajo odpadki, zlasti pa o njihovih spremembah.

(3)

Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za istovrstne odpadke, ki nastajajo pri istem povzročitelju odpadkov na različnih krajih, njihov nastanek pa povzroča enak proces pri enakih vhodnih materialih.

14. člen

(odpadki, za katere ni treba izdelati kemične analize)

(1)

Za izdelavo ocene odpadkov ni treba izdelati kemične analize odpadkov, če gre za odpadke:

-

iz Priloge 4 te uredbe,

-

rastlinskega in živalskega izvora ali iz drugih naravnih materialov, ki niso onesnaženi ali obdelani z nevarnimi snovmi,

-

ki nastanejo pri zemeljskem izkopu, če niso onesnaženi z nevarnimi snovmi ali zmešani z nevarnimi odpadki in v katerih je manj kakor pet odstotkov mase drugih nenevarnih odpadkov, če celotna prostornina istega povzročitelja odpadkov ne presega 500 m3,

-

pri katerih odvzem reprezentativnega vzorca ni mogoč, pri čemer pa je treba namesto s kemično analizo utemeljiti upravičenost odlaganja odpadkov na posamezno vrsto odlagališča na podlagi podatkov o lastnostih snovi, ki so v odpadkih.

(2)

Če prostornina odpadkov, ki nastanejo pri zemeljskem izkopu iz tretje alineje prejšnjega odstavka, presega 500 m3, je treba izdelati kemično analizo odpadkov zemeljskega izkopa na podlagi vzorčenja na vsakih 1 000 m3 odloženih odpadkov.

15. člen

(preverjanje odpadkov)

(1)

Upravljavec odlagališča mora pred odložitvijo odpadkov v telo odlagališča zagotoviti preverjanje vseh dostavljenih odpadkov, ki vključuje pregled s to uredbo predpisane dokumentacije o odpadkih in ugotavljanje istovetnosti odpadkov glede na vrsto, količino in njihove lastnosti, navedene v dokumentaciji, ki spremlja pošiljke dostavljenih odpadkov.

(2)

Istovetnost odpadkov se ugotavlja s tehtanjem in vizualnim pregledom odpadkov ter kontrolno kemično analizo reprezentativnih vzorcev odpadkov.

(3)

Postopki preverjanja dostavljenih odpadkov se morajo izvajati po postopkih iz sheme postopkov preverjanja dostavljenih odpadkov iz Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.

(4)

Ministrstvo lahko upravljavcu odlagališča, ki je hkrati edini povzročitelj odpadkov, ki se na tem odlagališču odlagajo, v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje odlagališča dovoli poenostavitev preverjanja dostavljenih odpadkov iz prvega odstavka tega člena, če se posamezni postopki tega preverjanja izvajajo na kraju nastajanja odpadkov.

16. člen

(pregled dokumentacije)

(1)

Pri pregledu dokumentacije o odpadkih mora upravljavec odlagališča preveriti predvsem njeno popolnost in veljavnost ter skladnost z zahtevami iz te uredbe, posebej pa mora preveriti rezultate ocene odpadkov iz 11. člena te uredbe.

(2)

Če v oceni odpadkov iz prejšnjega odstavka ni rezultatov kemične analize odpadkov, mora upravljavec odlagališča preveriti tudi, ali gre za odpadke iz 14. člena te uredbe.

(3)

Dokumentacija o odpadkih iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati tudi evidenčni list, ki v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, spremlja pošiljko odpadkov, ali listine o čezmejnem pošiljanju odpadkov, če gre za vnos odpadkov iz drugih držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) oziroma za uvoz odpadkov iz tretjih držav.

17. člen

(tehtanje in vizualni pregled)

(1)

Tehtanje odpadkov mora upravljavec odlagališča zagotoviti ob prevzemu odpadkov, vizualni pregled istovetnosti odpadkov pa ob prevzemu odpadkov in pred dokončnim vnosom na odlagališče tako, da jih je še mogoče odstraniti iz telesa odlagališča, če so neprimerni za odlaganje.

(2)

Posebej natančen vizualni pregled istovetnosti odpadkov in njihove onesnaženosti mora biti opravljen pri odpadkih, za katere v skladu z 12. in 13. členom te uredbe ni potrebna ocena odpadkov.

(3)

Za odpadke iz 1. in 2. točke prvega odstavka 12. člena te uredbe mora upravljavec odlagališča zagotoviti tudi vodenje evidence o celotni količini oddanih odpadkov v obdobju, ko je dovoljeno njihovo odlaganje brez ocene odpadkov.

(4)

O količinah in vrstah odpadkov, ki jih je prevzel v odlaganje brez ocene odpadkov, ter o izvoru njihovega nastanka mora upravljavec odlagališča poročati v letnem poročilu o odloženih odpadkih na odlagališču iz 49. člena te uredbe.

18. člen

(potrditev prevzema odpadkov v odlaganje)

(1)

Če upravljavec odlagališča odpadke prevzame v odlaganje, mora zagotoviti, da na evidenčnem listu, ki spremlja pošiljko odpadkov, pisno potrdi prevzem odpadkov.

(2)

Upravljavec odlagališča zavrne prevzem odpadkov v odlaganje in ne potrdi prevzema odpadkov na evidenčnem listu, če:

1.

odložitev takšnih odpadkov na odlagališču ni dovoljena, še posebej, če to izhaja iz ocene odpadkov,

2.

predpisana ocena odpadkov ni izdelana,

3.

bi medsebojni vplivi z že odloženimi odpadki na odlagališču bistveno povečali možnosti obremenjevanja okolja,

4.

je vsebina ocene odpadkov nepopolna ali nezadostna in rezultati niso dovolj jasni,

5.

je oceni odpadkov potekel predpisani rok veljavnosti,

6.

dvomi o istovrstnosti odpadkov ali o vsebnosti nevarnih snovi v njih ali

7.

geotehnične lastnosti odpadkov in pogoji njihovega odlaganja ne zagotavljajo potrebne stabilnosti telesa odlagališča.

19. člen

(zavrnitev prevzema odpadkov)

(1)

Če upravljavec odlagališča zavrne prevzem dostavljenih odpadkov v odlaganje zaradi razlogov iz 4., 5., 6. ali 7. točke drugega odstavka prejšnjega člena, lahko imetniku odpadkov dovoli njihovo skladiščenje na območju odlagališča za največ štiri mesece, da se dopolni ali ponovno izdela ocena odpadkov.

(2)

Začetek skladiščenja iz prejšnjega odstavka mora biti vpisan v obratovalni dnevnik odlagališča.

20. člen

(obveščanje pristojnega inšpektorja)

(1)

Če upravljavec odlagališča ugotovi, da dostavljeni odpadki ne ustrezajo podatkom v predloženi oceni odpadkov, ali če na podlagi določb drugega odstavka 18. člena te uredbe zavrne prevzem odpadkov ali jih imetnik vzame nazaj, mora o tem obvestiti inšpektorja, pristojnega za varstvo okolja.

(2)

Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora poleg podatkov o imetniku odpadkov vsebovati tudi podatke o osebi, ki je izdelala oceno odpadkov.

(3)

Če upravljavec odlagališča zavrne prevzem pošiljke odpadkov iz drugih držav članic EU ali iz tretjih držav, mora ravnati tudi v skladu s predpisom, ki ureja čezmejno pošiljanje odpadkov.

21. člen

(odvzem vzorcev zaradi kontrolne kemične analize)

(1)

Upravljavec odlagališča mora pri prevzemu odpadkov, za katere ocena odpadkov temelji na kemični analizi odpadkov, zagotoviti odvzem reprezentativnih vzorcev naključno izbranih prevzetih odpadkov zaradi preverjanja njihove istovetnosti s kontrolno kemično analizo.

(2)

Na odlagališču za nevarne odpadke in odlagališču za nenevarne odpadke je treba odvzeti reprezentativne vzorce od najmanj dveh odstotkov prevzetih pošiljk raznovrstnih odpadkov, na odlagališču za inertne odpadke pa najmanj za 0,5 odstotka vseh prevzetih pošiljk raznovrstnih odpadkov.

(3)

Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena za pošiljke prevzetih komunalnih odpadkov ni treba zagotavljati odvzema reprezentativnih vzorcev.

22. člen

(izvajanje kontrolne kemične analize)

(1)

Kontrolno kemično analizo reprezentativnih vzorcev iz prejšnjega člena je treba zagotoviti za vzorce, ki so odvzeti od najmanj dveh odstotkov prevzetih pošiljk odpadkov, za katere je treba izdelati oceno odpadkov in so onesnaženi z nevarnimi snovmi, in od najmanj štirih odstotkov prevzetih pošiljk odpadkov iz 2. točke prvega odstavka 12. člena te uredbe in iz 13. člena te uredbe ter od prevzetih pošiljk odpadkov tistih imetnikov, katerih dostavljeni odpadki v obdobju zadnjih pet let najmanj enkrat niso ustrezali podatkom v predloženi oceni odpadkov.

(2)

V okviru kontrolne kemične analize reprezentativnega vzorca se preverjajo zlasti tisti parametri onesnaženosti odpadkov in parametri izlužka odpadkov, na podlagi katerih se lahko ugotovi istovetnost oddanih odpadkov glede na podatke o njih v dokumentaciji, in tipična ali verjetna vsebnost nevarnih snovi v njih.

(3)

Odvzem reprezentativnih vzorcev in kontrolna kemična analiza morata biti izvedena skladu s predpisom, ki ureja oceno odpadkov, izvede pa ju lahko samo oseba iz petega odstavka 11. člena te uredbe.

(4)

Upravljavec odlagališča mora zagotoviti, da se rezultati kontrolne kemične analize hranijo v elektronski obliki do zaprtja odlagališča.

23. člen

(odvzem reprezentativnega vzorca)

(1)

Upravljavec odlagališča mora za vsakih 1 000 ton prevzetih istovrstnih odpadkov istega imetnika, za katere ni bila izvedena kontrolna kemijska analiza iz prejšnjega člena in ne gre za mešane komunalne odpadke, zagotoviti odvzem najmanj enega reprezentativnega vzorca izbranih odpadkov, za katere je bila izdelana ocena odpadkov skladno z 11. oziroma 13. členom te uredbe.

(2)

Reprezentativni vzorci iz prejšnjega odstavka morajo biti odvzeti na način iz tretjega odstavka prejšnjega člena in se morajo shraniti za najmanj en mesec.

(3)

Če upravljavec odlagališča pri preverjanju istovetnosti odpadkov z vizualnim pregledom ali kontrolno kemično analizo odpadkov iz prejšnjega člena ugotovi, da je imetnik dostavljene odpadke nepravilno označil, mora zagotoviti izvedbo kemijske analize vseh shranjenih reprezentativnih vzorcev iz prejšnjega odstavka, odvzetih pri predhodno oddanih pošiljkah odpadkov istega imetnika. V analizi rezervnih vzorcev se preverjajo zlasti parametri, ki tudi ob upoštevanju možne kemijske spremembe vzorca omogočajo ugotavljanje istovetnosti odpadkov z njihovo dokumentacijo.

Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih

Časovnica