TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Dopolnitev pritožbe tožeče stranke z dne 6. 7. 2020 se zavrže.

II. Pritožba tožene stranke proti izpodbijanima I. in II. točki izreka odločbe sodišča prve stopnje se zavrne in se odločba sodišča prve stopnje v tem delu potrdi.

III. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se prvostopenjska odločba spremeni:

(1) v izpodbijani III. točki izreka delno tako, da mora tožena stranka v 15 dneh od prejema te sodbe plačati tožeči stranki še 3.075,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi:

- od zneska 256,28 EUR od 16. 2. 2014 do plačila,

- od zneska 256,28 EUR od 16. 3. 2014 do plačila,

- od zneska 256,28 EUR od 16. 4. 2014 do plačila,

- od zneska 256,28 EUR od 16. 5. 2014 do plačila,

- od zneska 256,28 EUR od 16. 6. 2014 do plačila,

- od zneska 256,28 EUR od 16. 7. 2014 do plačila,

- od zneska 256,28 EUR od 16. 8. 2014 do plačila,

- od zneska 256,28 EUR od 16. 9. 2014 do plačila,

- od zneska 256,28 EUR od 16. 10. 2014 do plačila,

- od zneska 256,28 EUR od 16. 11. 2014 do plačila,

- od zneska 256,28 EUR od 16. 12. 2014 do plačila,

- od zneska 256,28 EUR od 16. 1. 2015 do plačila

ter zakonske zamudne obresti:

- od zneska 551,98 EUR od 16. 2. 2014 do vključno 21. 1. 2019,

- od zneska 551,98 EUR od 16. 3. 2014 do vključno 21. 1. 2019,

- od zneska 551,98 EUR od 16. 4. 2014 do vključno 21. 1. 2019,

- od zneska 551,98 EUR od 16. 5. 2014 do vključno 21. 1. 2019,

- od zneska 551,98 EUR od 16. 6. 2014 do vključno 21. 1. 2019,

- od zneska 551,98 EUR od 16. 7. 2014 do vključno 21. 1. 2019,

- od zneska 551,98 EUR od 16. 8. 2014 do vključno 21. 1. 2019,

- od zneska 551,98 EUR od 16. 9. 2014 do vključno 21. 1. 2019,

- od zneska 551,98 EUR od 16. 10. 2014 do vključno 21. 1. 2019,

- od zneska 551,98 EUR od 16. 11. 2014 do vključno 21. 1. 2019,

- od zneska 551,98 EUR od 16. 12. 2014 do vključno 21. 1. 2019,

- od zneska 551,98 EUR od 16. 1. 2015 do vključno 21. 1. 2019;

(2) v izpodbijani IV. točki izreka pa tako, da tožnici v toženkino breme pripada 68,2 odstotkov njenih za to pravdo potrebnih stroškov, tožencu pa v tožničino breme 31,8 odstotkov njegovih za to pravdo potrebnih stroškov.

IV. V točki III izreka izpodbijane sodbe se datum „3. 4. 2019“ nadomesti z datumom „21. 1. 2019.“

V. Pritožba proti preostalemu delu izpodbijane III. točke izreka se zavrne in se izpodbijana sodba ob upoštevanju spremembe iz prejšnjega odstavka tega izreka potrdi.

VI. Tožena stranka mora v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti tožeči stranki njene pritožbene stroške v znesku 535,44 EUR, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

Tožbeni zahtevek v pravdi II P 2727/2015 in v tem postopku v pobot uveljavljena terjatev temeljita na isti dejanski podlagi: vračilu zneskov po računih plačanih na podlagi razveljavljene Začasne tarife. Razlikujeta se le po višini. Ta pa na identiteto zahtevka ne vpliva. Navedenega v konkretnem primeru ne spremeni niti okoliščina, da je bila tožba sedaj tožene stranke v zadevi II P 2727/2015 zavrnjena zaradi nesklepčnosti. Kadar je vzrok nesklepčnosti v tem, da so v življenjskem primeru odvzeta nekatera dejstva, tožnik svojega položaja ne more reševati z novo tožbo ali procesnim ugovorom. Tudi za zavrnilno sodbo zaradi nesklepčnosti namreč velja, da zajemajo objektivne meje njene pravnomočnosti celoten sklop dejstev, ki tvorijo življenjski primer, na katerega je sodišče uporabilo materialnopravno normo. Na isti dejstveni kompleks zato ni mogoče opreti vsebinsko enakega tožbenega predloga ali ugovora, čeprav se posamezna dejstva dodajajo ali izpustijo in čeprav se tožnik sklicuje na drugo pravno normo.

V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba, kot je bilo že pojasnjeno, v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.

Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta namreč odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.

Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni višini. V navedene pravice kabelskih operaterjev bi bilo poseženo le, če bi sodišče za isto časovno obdobje v istovrstnih primerih določilo različne višine primernih nadomestil, pri čemer za takšne odločitve ne bi obstajale utemeljene objektivne okoliščine.