TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 2. točki 1. odstavka izreka ter v 2. odstavku izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V preostalem delu (1. točki 1. odstavka izreka) se pritožba zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

1. Ne glede na sklenjeno izvensodno poravnavo o odškodnini za nesrečo pri delu, pripada oškodovancu pravica, da od povzročitelja škode zahteva večjo odškodnino, če je po sklenjeni izvensodni poravnavi prišlo do nadaljnjega nepredvidenega poslabšanja zdravstvenega stanja. Pri tem okoliščina, da se je oškodovanec s poravnavo odpovedal vsem nadaljnjim terjatvam, nima vpliva na to pravico.

S poravnavo o odškodnini za škodo, ki jo je oškodovanec utrpel, je zajeta lahko samo odškodnina za tiste škodljive posledice, ki so bile za stranki predvidljive v času sklepanja poravnave. Če je zatem prišlo do nepredvidljivega poslabšanja zdravja, lahko oškodovanec zahteva odškodnino, ki jo zaradi tega trpi, ne glede na to, da se je s poravnavo tej pravici odrekel. Zapisan dogovor o kritju vse škode oz. popolni poravnavi škode je potrebno razlagati tako, da se nanaša na vso že nastalo škodo in vse tiste posledice oz. bodočo škodo, ki sta jo stranki ob sklepanju poravnave predvideli ali pričakovali kot možno (1089. in 1090. ZOR-a), ne pa tudi za škodo izven teh okvirov.

2.Bivši udeleženec v postopku pred sodiščem združenega dela po uveljavitvi ZDSS nima položaja stranskega intervenienta, temveč stranke, če je predlagatelj (tožnik) zahteval v zahtevku v predlogu za sodno varstvo (oz. kasneje v tožbenem zahtevku), da se mu prisodi določena stvar oz. odmeri tudi v breme tega udeleženca.