TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Členi 432, 433 in 434 Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo) niso bili v neskladju z Ustavo.  

Prehodna ureditev iz 432., 433. in 434. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1), ki je urejala prenehanje Sklada prostovoljnega zavarovanja za dodaten obseg pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljevanju Sklad) ter prenos njegovega premoženja, pravic in obveznosti na Kapitalski sklad oziroma kasneje na Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ni bila v neskladju z Ustavo. Izpodbijana ureditev je imela uzakonjene potrebne mehanizme, ki so omogočali učinkovito nadaljevanje prostovoljnega pokojninskega zavarovanja za pridobitev dodatne starostne pokojnine, saj je Kapitalski sklad zavarovalne pogodbe zavarovancev Sklada lahko bodisi prenesel na zavarovalnico (drugi odstavek 434. člena ZPIZ-1) bodisi je lahko z zavarovanci Sklada sklenil nove pogodbe, s katerimi se je prostovoljno pokojninsko zavarovanje nadaljevalo (četrti odstavek 434. člena ZPIZ-1). Ker izpodbijana ureditev zavarovancem Sklada ni poslabšala pravnega položaja, ni bila v neskladju ne z načelom zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave niti s pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave.   V okvir ustavno varovane pravice do pokojnine spada le obvezno pokojninsko zavarovanje, ne pa tudi prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga je izvajal z izpodbijanimi prehodnimi določbami ZPIZ-1 ukinjeni Sklad. Zato izpodbijana prehodna ureditev ZPIZ-1 ni mogla biti v neskladju s pravico do socialne varnosti iz 50. člena Ustave.