Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa |...

2486. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa

KOLEKTIVNA POGODBA
za dejavnost železniškega prometa

A) OBLIGACIJSKI DEL

1. Stranke kolektivne pogodbe

1. člen

To kolektivno pogodbo sklenejo:

1.

Vlada Republike Slovenije in

2.

reprezentativni sindikati, ki zastopajo večino delavcev Slovenskih železnic.

Ti sindikati so:

-

Sindikat strojevodij Slovenije,

-

Sindikat delavcev železniške dejavnosti Slovenije,

-

Neodvisni sindikat vlakovnih odpravnikov Slovenije,

-

Sindikat transportne dejavnosti Slovenskih železnic,

-

Samostojni sindikat vlakospremno postajnega osebja Slovenskih železnic.

2. člen

S pojmom delodajalec se v nadaljnjem besedilu opredeljujejo Vlada Republike Slovenije in s statutom opredeljeni organi javnega podjetja.

2. Veljavnost kolektivne pogodbe

3. člen

Ta kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene v javnem podjetju Slovenske železnice Ljubljana, in za učence ter študente na praksi v javnem podjetju.

Za vodstvo uprave javnega podjetja ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, druge določbe pa veljajo, če ni njihova uporaba izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.

Pravice in obveznosti ter odgovornosti iz te pogodbe imajo delavci ne glede na dolžino trajanja delovnega razmerja in ne glede na to ali so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas s polnim ali krajšim delovnim časom.

3. Časovna veljavnost

4. člen

Pogodba velja do 31. 12. 1995, razen tarifnega dela, ki velja do 31. 12. 1994, s tem da izhodiščna plača, določena v 193. členu velja do 30. 6. 1994.

Vsaka pogodbenica lahko to pogodbo pisno odpove 3 mesece pred potekom roka njene veljavnosti. Če pogodba v tem roku ni odpovedana, se njena veljavnost podaljša vsako leto za 1 leto.

4. Pozitivna izvedbena dolžnost

5. člen

Stranke kolektivne pogodbe si morajo z vsemi sredstvi, ki so jim na voljo, prizadevati za pravilno uresničevanje te pogodbe in spoštovanje njenih določb.

5. Negativna izvedbena dolžnost

6. člen

Stranke so dolžne opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo uresničevanju te kolektivne pogodbe.

6. Sklenitev, spremembe in dopolnitev kolektivne pogodbe

7. člen

Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pobudo katere koli od strank vsaj 3 mesece pred prenehanjem veljavnosti te pogodbe.

Vsaka pogodbena stranka lahko kadar koli predlaga spremembo oziroma dopolnitev te pogodbe.

Pogodbena stranka, ki želi spremeniti oziroma dopolniti to pogodbo, predloži drugi stranki svojo obrazloženo pisno zahtevo.

Druga stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30 dneh po sprejemu zahteve.

Če druga stranka ne sprejme predloga za spremembo in dopolnitev te pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh, stranka predlagateljica začne postopek pred komisijo za pomirjevanje.

Določbe tretjega, četrtega in petega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve nove kolektivne pogodbe.

8. člen

Pri sklenitvi, spremembi ali dopolnitvi kolektivne pogodbe nastopajo sindikati skupno. Posamezni sindikat lahko kot podpisnik te pogodbe samostojno zahteva spremembe in dopolnitve, toda le pod pogojem, da je pridobil soglasje vseh drugih sindikatov, ki so podpisniki te pogodbe.

7. Reševanje kolektivnih sporov

9. člen

Za reševanje sporov med strankami te kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, se ustanovi komisija za pomirjevanje.

Za tovrstne spore se štejeta pravni in interesni spor, ki izvirata iz te pogodbe.

10. člen

V imenu sindikatov lahko v sporu nastopa vsak sindikat samostojno ali skupaj z drugimi.

Stranki v sporu imenujeta vsaka po dva člana komisije za pomirjevanje. Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot petega člana iz vrst uglednih znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev.

Komisija za pomirjevanje se imenuje za vsak primer posebej.

11. člen

Postopek pomirjevanja se ob pogoju iz 9. člena začne na zahtevo katere koli stranke.

12. člen

Pomirjevanje velja za neuspešno, če katera koli stranka pisno izjavi, da ga šteje za neuspešno, kakor tudi če stranka ne imenuje člana komisije za pomirjevanje oziroma če člani ne imenujejo predsednika komisije.

Vsak sporazum, ki ga stranki dosežeta, mora biti pisni in obvezuje obe.

Sporazum strank dopolnjuje kolektivno pogodbo oziroma nadomešča tiste njene določbe, ki so z njim v nasprotju.

13. člen

Če je pomirjevanje neuspešno, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.

Število arbitrov je liho.

Stranki imenujeta enako število arbitrov, vendar najmanj dva. Predsednika arbitražnega sveta imenujeta stranki sporazumno izmed priznanih strokovnjakov za delovno pravo.

Arbitražni svet je stalni organ.

Odločba arbitražnega sveta je dokončna in izvršljiva ter se objavi v Uradnih objavah Slovenskih železnic.

8. Organ za razlago kolektivne pogodbe

14. člen

Stranke kolektivne pogodbe imenujejo petčlanski organ za njeno razlago, v katerega dva imenujejo sindikati, dva Vlada Republike Slovenije, petega pa imenujejo sporazumno..

9. Posledice kršitve pravic in dolžnosti strank

15. člen

Če ena od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s to kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od nje odstopi.

Odstop je treba drugi stranki predhodno pisno napovedati v roku, ki pa ne sme biti krajši kot tri mesece.

Pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka od pogodbe ni mogoče odstopiti.

Po odpovedi pogodbe lahko vsaka stranka zahteva sklenitev nove kolektivne pogodbe.

B) NORMATIVNI DEL

10. Razvrstitev del

16. člen

Delodajalec razvrsti delovna mesta v devet tarifnih skupin po zahtevani strokovni izobrazbi, določeni v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, in sicer:

I.      enostavna dela,
II.     manj zahtevna dela,
III.    srednje zahtevna dela,
IV.     zahtevna dela,
V.      zahtevnejša dela,
VI.     zelo zahtevna dela,
VII.    visoko zahtevna dela,
VIII.   najzahtevnejša dela,
IX.     izjemno pomembna, najzahtevnejša dela.

Delodajalec lahko sprejme akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest le v sodelovanju s sindikati.

11. Pogoji za sklenitev delovnega razmerja

17. člen

Delodajalec lahko sklene delovno razmerje s kandidatom, ki izpolnjuje splošne in posebne pogoje, določene z zakonom, to pogodbo in splošnim aktom.

18. člen

Delodajalec lahko v splošnem aktu določi posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja glede:

-

strokovne izobrazbe ter znanja in zmožnosti,

-

delovnih izkušenj, če so te glede na zahtevano strokovno izobrazbo, znanje in zmožnosti potrebne zaradi vrste zahtevnosti in odgovornosti dela,

-

strokovnega izpita iz stroke, v katero delo sodi,

-

zdravstvene sposobnosti,

-

znanja tujega jezika,

-

poskusnega dela v skladu z določili te pogodbe,

-

pogojev, ki jih morajo izpolnjevati delavci pri neposrednem opravljanju železniškega prometa in so določeni s posebnimi predpisi,

-

državljanstva Republike Slovenije.

19. člen

Delovne izkušnje iz druge alinee prejšnjega člena se določijo v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest za posamezno delovno mesto v trajanju največ:

-

I., II. in III. stopnja zahtevnosti dela do enega leta,

-

IV. in V. stopnja zahtevnosti dela do treh let,

-

VI. in VII. stopnja zahtevnosti dela do pet let,

-

VIII. in IX. stopnja zahtevnosti dela od dveh do pet let.

12. Objava delovnega mesta

20. člen

Delodajalec v objavi oziroma razpisu delovnega mesta navede:

-

čas, za katerega sklene delovno razmerje,

-

posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja,

-

rok za prijavo kandidatov, ki ne sme biti krajši kot 8 in ne daljši kot 15 dni,

-

rok, v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri, ki ne sme biti daljši od 8 dni po opravljeni izbiri.

13. Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja in izbira med kandidati

21. člen

O potrebi po sklenitvi delovnega razmerja odloča delodajalec s sklepom.

22. člen

Delodajalec odloči o izbiri izmed prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo zahtevane splošne in posebne pogoje, v 15 dneh po preteku roka za prijavo, po postopku določenem v splošnem aktu.

V 8 dneh po opravljeni izbiri mora vsem prijavljenim kandidatom vročiti sklep o izbiri.

Izbrani kandidat nastopi delo po dokončnosti sklepa o izbiri z dnem, ki je dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi. Iz upravičenih razlogov lahko delo nastopi pozneje, vendar mora o njih obvestiti delodajalca.

23. člen

Kandidat, ki ni bil izbran, ima v roku, določenem za ugovor, pravico do vpogleda v podatke, ki so bili z objavo oziroma razpisom zahtevani kot pogoj in na podlagi katerih je bila opravljena izbira.

24. člen

Delodajalec lahko pred izbiro preizkusi usposobljenost za delo prijavljenih kandidatov, pri čemer določi ustrezen strokovni način preizkusa.

25. člen

Ko gre za dela pri neposrednem opravljanju železniškega ali cestnega prometa, delodajalec najprej preizkusi kandidatove posebne zdravstvene in psihofizične sposobnosti.

26. člen

Za izvedbo preizkusa delodajalec določi strokovnega delavca, ki mora imeti najmanj isto stopnjo in smer strokovne izobrazbe, kot jo ima kandidat.

14. Sklenitev delovnega razmerja, za določen čas

27. člen

Delodajalec lahko sklene delovno razmerje za določen čas v primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon in se lahko za enaka dela ponovno sklene največ še enkrat, razen ob morebitnem nadomeščanju začasno odsotnega delavca.

28. člen

Za delovna mesta, na katerih je delodajalec v zadnjih 12 mesecih ugotavljal presežne delavce, ni mogoče skleniti delovnega razmerja za določen čas, razen v primeru nadomeščanja začasno odsotnega delavca.

15. Prenos pooblastil

29. člen

Delodajalec lahko prenese posamično pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah, obveznostih in odgovornostih na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.

Pooblastila za odločanje o vseh pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev (splošno pooblastilo), o katerih lahko odloča delodajalec, se lahko prenesejo na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, če ima najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj, praviloma s kadrovskega področja.

Pred prenosom pooblastil iz tega člena je delodajalec dolžan zahtevati mnenje sindikatov o prenosu pooblastila.

16. Pogodba o zaposlitvi

30. člen

S pogodbo o zaposlitvi delavec in delodajalec uredita tale vprašanja:

-

sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,

-

delovno mesto, za katero se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni in plačilni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno,

-

poskusno delo (če se zahteva),

-

pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),

-

kraj opravljanja dela,

-

delovni čas, odmori, počitki in dopust,

-

osnovna plača, napredovanje, dodatki in nadomestila,

-

ukrepi za posebno varstvo delavcev,

-

izobraževanje,

-

delovna doba s povečanjem – beneficirana delovna doba,

-

način ugotavljanja delovne uspešnosti (norma, akord, premije, ocenjevanje itd.)

-

način spremembe pogodbe o zaposlitvi,

-

druge pravice in obveznosti delodajalca in delavca. Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca (odškodnina, odmena itd.).

31. člen

Delodajalec pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznani delavca z vsebino kolektivnih pogodb, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

To kolektivno pogodbo mora hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.

Delavec lahko kadar koli zahteva vpogled v kolektivne pogodbe, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.

17. Poskusno delo

32. člen

Delodajalec, ki odloča o sprejemu delavca v delovno razmerje, lahko določi poskusno delo, če je to kot poseben pogoj navedeno v splošnem aktu.

S splošnim aktom se lahko določi trajanje poskusnega dela, toda največ:

– do vključno III. skupine zahtevnosti del             1 mesec
– IV. in V. skupina zahtevnosti del                    2 meseca
– VI. in VII. skupina zahtevnosti del                  4 mesece
– VIII. in IX. skupina zahtevnosti del                 6 mesecev

33. člen

Delodajalec določi za spremljanje poskusnega dela strokovnega delavca, ki ima najmanj isto stopnjo in smer strokovne izobrazbe, kot ju ima delavec na poskusnem delu.

Na predlog strokovnega delavca, ki spremlja poskusno delo, ga lahko skrajša, toda le v soglasju z delavcem.

Pri sprejemu ocene o uspešnosti poskusnega dela upošteva tale merila: – strokovnost in samostojnost pri delu,

-

delovne navade in prizadevnost,

-

količina in kakovost opravljenega dela.

Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje med poskusnim delom, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko da pisno odpoved.

Delodajalec lahko podaljša poskusno delo v primerih, ko je bil delavec upravičeno odsoten z dela najmanj 10 delovnih dni brez prekinitve. Podaljša ga za toliko, kolikor je trajala upravičena odsotnost delavca.

18. Pripravništvo

34. člen

Pripravništvo se določi po stopnji strokovne izobrazbe, razen če poseben zakon ne določa drugače, in sicer:

– za delavce z nižjimi stopnjami strokovne
izobrazbe, za katere je pripravništvo po zakonu
obvezno                                                 4 mesece
– za delavce s V. stopnjo strokovne izobrazbe           6 mesecev
– za delavce s VI. stopnjo strokovne izobrazbe          9 mesecev
– za delavce s VII. stopnjo strokovne izobrazbe         12 mesecev

35. člen

Delodajalec podaljša pripravniško dobo delavcu, ki je bil opravičeno odsoten:

– za dela IV. in V. stopnje                           najmanj 14 dni
– zadela VI. stopnje                                  najmanj 21 dni
– za dela VII. stopnje                               najmanj 28 dni.

Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.

36. člen

Pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se odvisno od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša, in sicer:

– za delavce do vključno V. stopnje        največ 3 mesece
– za delavce VI. stopnje                   največ 4 mesece
– za delavce VII. stopnje                  največ 6 mesecev.

37. člen

Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi delodajalec.

V programu pripravništva se določijo potrebna splošna in strokovna znanja ter konkretna dela, ki jih mora pripravnik spoznati in opraviti.

V pogodbi o zaposlitvi se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

38. člen

Pripravnik se med pripravniško dobo strokovno usposablja pod vodstvom mentorja in inštruktorja, ki ju določi delodajalec, pri čemer upošteva njune strokovne in pedagoško-andragoške sposobnosti.

Mentor ali inštruktor je lahko le delavec, ki ima najmanj isto stopnjo in smer strokovne izobrazbe, kot ju ima pripravnik, in najmanj dve leti delovnih izkušenj.

39. člen

S sklepom o imenovanju mentorja in inštruktorja se določijo naloge oziroma dolžnosti med opravljanjem pripravništva.

40. člen

Delodajalec lahko na predlog mentorja in inštruktorja pripravništvo skrajša za največ eno tretjino.

41. člen

Delodajalec zagotovi pripravniku najmanj 30 dni pred iztekom pripravniške dobe opravljanje pripravniškega izpita.

Če pripravnik ne opravi pripravniškega izpita, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni.

Če pripravnik tudi po ponovitvi pripravniškega izpita ne opravi oziroma se iz neopravičenih razlogov ne prijavi k opravljanju pripravniškega izpita, mu preneha delovno razmerje v skladu z zakonom, in sicer z dnem, ko izpita ni opravil oziroma bi ga moral ponovno opravljati.

Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja iz stroke, za katero se je pripravnik usposabljal.

42. člen

Pripravnik opravlja pripravniški izpit pred izpitno komisijo, ki mora imeti liho število članov (najmanj tri).

Člani izpitne komisije morajo imeti najmanj isto stopnjo in smer strokovne izobrazbe kot pripravnik in najmanj dve leti delovnih izkušenj.

O poteku opravljanja pripravniškega izpita se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in člani komisije.

Izpiti so javni.

43. člen

Pripravništva ni treba opravljati delavcu, ki je pri nadaljnjem izobraževanju ob delu ali iz dela dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke, razen če poseben zakon ne določa drugače.

Delavcu, ki se je ob delu ali iz dela izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba skrajša za čas trajanja splošnega dela pripravniškega programa, opraviti pa mora le posebni del pripravniškega izpita.

44. člen

Delavci, ki sodelujejo pri izvajanju železniškega prometa, opravljajo pripravništvo in pripravniški izpit po posebnem splošnem aktu.

19. Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela

45. člen

Delodajalec lahko s sklepom razporedi delavca, za katerega se na način, določen s to kolektivno pogodbo ugotovi, da nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje dela ali ne dosega pričakovanih rezultatov dela, na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim.

Če delavec zakonite razporeditve na drugo delovno mesto ne sprejme oziroma če takega delovnega mesta ni, mu delovno razmerje preneha v 30 dneh po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.

Ugotovitev delodajalca, da takega delovnega mesta ni, mora biti strokovno utemeljena in razvidna iz akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest in dejanske zasedbe teh delovnih mest.

46. člen

Delodajalec lahko začne postopek ugotavljanja le na podlagi strokovno utemeljene dokumentacije, ki mora izkazovati delavčevo uspešnost pri delu, ki je pod pričakovanji, po vnaprej znanih merilih za najmanj 30 dni delavčeve prisotnosti na delu.

47. člen

Delodajalec o začetku spremljanja delavčevega dela pisno obvesti sindikat in delavca, navede vzroke, zaradi katerih namerava spremljati delavčevo delo, omogoči vpogled v strokovno dokumentacijo, na podlagi katere se bo začel postopek spremljanja, ter se o vsem tem pogovori z delavcem in sindikatom.

Pri tem je delodajalec dolžan natančno določiti, kaj so pričakovani rezultati dela in stopnjo odstopanja, zaradi katere se lahko izda sklep v skladu s 45. členom te pogodbe.

O pogovoru se mora sestaviti zapisnik.

48. člen

Delodajalec spremlja delavčevo delo najmanj 30 dni. Za čas spremljanja se šteje samo navzočnost delavca na delu.

49. člen

Delodajalec ne sme začeti postopka za ugotavljanje delavčevih zmožnosti in znanja med poskusnim delom ter pripravništvom.

50. člen

Delodajalec zagotavlja javnost postopka.

51. člen

Po opravljenem spremljanju izda delodajalec sklep v skladu s 45. členom te pogodbe.

Delodajalec ne sme izdati delavcu sklepa iz 45. člena te pogodbe, če mu ni omogočil enakega obsega in enakih možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih oziroma podobnih delovnih mestih.

52. člen

Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim, oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec v 15 dneh vloži ugovor na organ, ki odloča o pravicah delavcev na drugi stopnji:

20. Razporejanje delavcev

a) Razporeditev na enako zahtevno delo

53. člen

Delodajalec lahko zaradi nujnih potreb delovnega procesa in organizacije dela delavca trajno ali začasno razporedi na vsako delovno mesto, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim.

b) Razporeditev na manj zahtevno delo

54. člen

Delodajalec lahko zaradi nenadne odsotnosti drugega delavca, okvare delovnih naprav in postrojev ali težkih prometnih razmer (bistveno povečani obseg prometa, izredni dogodek težje narave ipd.) delavca začasno razporedi na. delovno mesto, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, toda pri tem mora upoštevati delavčevo znanje in njegove zmožnosti.

Začasna razporeditev lahko traja le, dokler trajajo navedene izjemne okoliščine.

c) Razporeditev v drugo podjetje

55. člen

Delodajalec lahko začasno razporedi delavca na delovno mesto, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, v drugo podjetje v tehle primerih:

-

če se zaradi pomanjkanja surovin in repromateriala, energije, okvar na strojih, zmanjšanja ali preusmeritve programa zmanjša obseg dela in delavcu tako ni mogoče zagotoviti dela;

-

če drugo podjetje potrebuje delavca zaradi povečanega obsega dela ali nadomeščanje delavcev, v lastnem podjetju pa delavci nimajo dovolj dela.

V tem primeru delavec ostane v delovnem razmerju v podjetju v okviru dejavnosti železniškega prometa.

Delavca, ki je usposobljen po posebnih programih in čigar delo je neposredno povezano z urejenim in varnim železniškim prometom, je mogoče začasno razporediti zunaj dejavnosti železniškega prometa samo na sorodna delovna mesta v gospodarstvu (industrijske železnice).

56. člen

Začasna razporeditev v drugo podjetje lahko traja največ 6 mesecev. Delodajalec delavcu zagotavlja vse pravice iz delovnega razmerja, ki jih je imel na delovnem mestu v svojem podjetju oziroma delovnem mestu v drugem podjetju, če so te zanj ugodnejše.

d) Razporeditev v drug kraj

57. člen

Delodajalec ne sme razporediti delavca v drug kraj brez njegove privolitve v tehle primerih:

-

če bi po zdravnikovem mnenju taka razporeditev lahko bistveno vplivala na poslabšanje delavčevega zdravja,

-

če nima zagotovljenega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi ali prevoznimi sredstvi delodajalca,

-

če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot 2,5 ure,

-

če bi se bistveno poslabšale življenjske razmere delavca ali njegove družine oziroma so v slednji nastale izjemne okoliščine, o katerih poda mnenje služba za socialno delo v podjetju,

-

če ima mati delavka otroke, stare do 7 let, oziroma, če imajo delavci samohranilci otroke, stare do 15 let,

-

če delavec neguje in skrbi za težje telesno ali težko duševno prizadetega družinskega člana,

-

če gre za invalida II. kategorije,

-

če gre za invalida III. kategorije in njegova pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot 1 uro,

-

če gre za delavko, staro nad 50 let in delavca, starega nad 55 let,

-

če bi bilo delavcu onemogočeno izobraževanje za višjo stopnjo strokovne izobrazbe in se že izobražuje,

-

če gre za sindikalnega zaupnika.

Delodajalec lahko razporedi delavca v drug kraj brez njegove privolitve v primeru iz tretje in osme alinee pod pogojem, da mu v kraju, v katerega je razporejen, zagotovi enakovredne bivalne razmere in možnost za šolanje otrok (osnovno in srednje šolstvo).

e) Razporejanje delavca invalida in delavca, ki ne izpolnjuje zdravstvenih pogojev, določenih s posebnimi predpisi

58. člen

Delodajalec zagotavlja delavcu invalidu II. in III. kategorije pravico do razporeditve oziroma do zaposlitve na drugem ustreznem delu v skladu s preostalo delovno zmožnostjo v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa pristojne komisije. Druge pravice uveljavlja delovni invalid v skladu. z zakonom in to pogodbo.

59. člen

Delavci, pri katerih je neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti ter delavci, ki ne izpolnjujejo zdravstvenih pogojev, določenih s pravilnikom o posebnih zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati železniški delavci, ki neposredno sodelujejo pri opravljanju železniškega prometa in nimajo statusa delovnih invalidov, imajo razen pravice do razporeditve na drugo ustrezno delo in pravice do poklicne rehabilitacije, če je ta potrebna za razporeditev na drugo delo, tudi pravice do denarnih nadomestil v skladu s to pogodbo.

60. člen

Postopek za ugotovitev zdravstvenega stanja iz prejšnjega člena lahko sproži delodajalec na predlog zdravstvenega zavoda, ki opravlja preventivne zdravstvene preglede, ali delavec na podlagi zdravstvene dokumentacije, ki jo predloži zdravstvenemu zavodu po osebnem zdravniku.

Delavec in delodajalec imata v treh dneh po izdaji zdravstvenega spričevala in mnenja zdravstvenega zavoda pravico zahtevati presojo ocene delovne zmožnosti na. zdravniški komisiji I. in II. stopnje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Na podlagi predloženega zdravstvenega spričevala in mnenja zdravstvenega zavoda, delodajalec v petnajstih dneh odloči o pravicah iz prejšnjega člena. Pri izdaji sklepa upošteva mnenje pristojnih strokovnih služb v podjetju.

61. člen

Delodajalec lahko razporedi delavca iz 59. člena na drugo delovno mesto, kjer se zahteva največ za eno stopnjo nižja strokovna izobrazba, na delovno mesto, kjer se zahteva za več stopenj nižja strokovna izobrazba, pa le v soglasju z delavcem.

f) Prevzem delavca na delo k drugemu delodajalcu

62. člen

Delavec je lahko prevzet na delo k drugemu delodajalcu pod temi pogoji:

-

da se v podjetju ukine določena dejavnost v celoti in zaradi tega preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila,

-

da se delavcem v drugi organizaciji zagotavlja zaposlitev za nedoločen čas, ki ni dvomljiva glede trdnosti zaposlitve,

-

da drugi delodajalec vse delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev,

-

da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu, kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve,

-

da delovna mesta pri drugem delodajalcu ustrezajo zdravstvenim in psihofizičnim sposobnostim prevzetih delavcev.

63. člen

Delodajalca sta dolžna skleniti pisno pogodbo o prevzemu delavcev. Pred sklenitvijo sta dolžna pridobiti mnenje sindikata, katerega član je delavec in se do tega mnenja pisno opredeliti. Sindikati dajo svoja mnenja, predloge in stališča v osmih dneh. Če v tem roku sindikati ne pošljejo svojih mnenj, predlogov in stališč se šteje, da je mnenje pridobljeno.

64. člen

Pogodba o prevzemu delavcev mora poleg pogojev iz 62. člena te pogodbe opredeliti tudi:

-

seznam delavcev z navedbo delovnega mesta, na katero bo delavec razporejen,

-

kraj opravljanja dela,

-

delovni čas, odmore, počitke in dopust,

-

osnovno plačo,

-

dodatke in nadomestila,

-

ukrepe za posebno varstvo delavcev. Delodajalec je dolžan zagotoviti delavcem v primeru iz tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka obseg pravic najmanj v višini, kot jih določa ta pogodba.

V primeru iz pete alinee prvega odstavka tega člena delavcem zagotavlja obseg pravic najmanj v višini, kot jih določa splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo oziroma kolektivna pogodba, ki velja za prevzemnika.

Pri razporeditvi delavcev je delodajalec dolžan upoštevati omejitve glede razporeditve delavcev iz kraja v kraj v skladu s 57. členom te pogodbe.

Delavec, ki je razporejen k drugemu delodajalcu, ne more biti opredeljen kot presežni delavec, razen če se zmanjša obseg del, prevzetih po pogodbi, kar se opredeli v pogodbi o prevzemu del in delavcev.

65. člen

Če delavcu v dveh letih preneha delovno razmerje zaradi stečaja ali likvidacije organizacije ali delodajalca, ki je prevzel delavce, se delodajalec, od katerega so bili delavci prevzeti, zavezuje, da jih sprejme v redno delovno razmerje.

g)

Vročitev odločbe

66. člen

Delodajalec vsako odločbo o razporeditvi delavca v skladu s to pogodbo na zahtevo delavca vroči tudi sindikatu v presojo.

21. Delo na domu

67. člen

Medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in pogoji opravljanja dela na domu se uredijo s pogodbo o zaposlitvi.

Delodajalec in delavec določita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije.

Tako delavcu, ki dela na domu, kot delavcu, ki dela v podjetju, delodajalec zagotavlja enake upravljavske. pravice, varne delovne razmere in varno delovno okolje. Delodajalec je dolžan nadzorovati varnost pri delu, delavec, ki dela na domu pa mu je dolžan to omogočiti.

Med trajanjem delovnega razmerja delavca brez njegove privolitve ni mogoče razporediti na delo na domu.

22. Prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov

68. člen

Za nujne operativne razloge se štejejo tehnološki, organizacijski ali strukturni razlogi, ki prispevajo k večji učinkovitosti podjetja, ekonomski razlogi in ukrepi družbenopolitične skupnosti, zaradi katerih začasno ali trajno preneha potreba po delavcih.

Operativni razlogi po prejšnjem odstavku se podrobneje opredelijo v pravilniku o ugotavljanju presežnih delavcev in zagotavljanju njihove gmotne varnosti na Slovenskih železnicah (v nadaljevanju: pravilnik o presežnih delavcih).

69. člen

Delodajalec lahko določa delavce, katerih delo postane začasno ali trajno nepotrebno le v skladu z zakonom, splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, to pogodbo in pravilnikom o presežnih delavcih.

70. člen

Pri določanju začasno in trajno presežnih delavcev je delodajalec dolžan upoštevati tale merila: – strokovna izobrazba,

-

delovna uspešnost,

-

delovne izkušnje v dejavnosti železniškega prometa,

-

skupna delovna doba, vključno z beneficirano delovno dobo,

-

socialni položaj.

Uporaba meril iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredeli v pravilniku o presežnih delavcih.

71. člen

Ugotavljanje presežnih delavcev se podrobneje določi v pravilniku o presežnih delavcih, ki ga sprejme delodajalec v soglasju s sindikati.

a) Ugotavljanje začasnih presežnih delavcev

72. člen

Delodajalec odloči, katerim delavcem začasno ni mogoče zagotoviti dela in kateri možni ukrep iz 76. člena te pogodbe bo uporabljen.

73. člen

Najmanj 14 dni pred sprejemom odločitve je delodajalec dolžan o nastalih razmerah pisno obvestiti sindikate podjetja, pri čemer mora navesti:

-

utemeljene razloge za navedeno odločitev,

-

del delovnega procesa v okviru organizacijske enote, v kateri začasno ni možno zagotoviti dela,

-

ukrepe, ki bodo uporabljeni v tem primeru.

Pred sprejemom odločitve je delodajalec dolžan zahtevati pisno mnenje sindikatov in ga najmanj. 7 dni pred odločitvijo skupaj s predstavniki sindikata obravnavati in se do mnenja pisno opredeliti.

74. člen

Ob morebitnem začasnem prenehanju potreb po delu delavca zaradi nujnih operativnih razlogov, ki trajajo največ 6 mesecev, delovno razmerje delavcu ne preneha.

75. člen

Delodajalec ne more sprejeti odločitve o začasnem prenehanju potreb po delu določenega števila delavcev, če s to odločitvijo delavcem, ki opravljajo enaka dela in niso začasno opredeljeni kot presežni delavci, ne omogoči porabe letnega dopusta v skladu z načrtom ali če morajo ti delavci opravljati delo preko polnega delovnega časa.

76. člen

Delodajalec odloči, kateri ukrep bo uporabljen pri posameznem delavcu.

Pred izbiro ukrepa čakanja na delo doma mora delodajalec predhodno zagotoviti možnosti uporabe tehle ukrepov:

-

začasna razporeditev delavca v podjetju ali k drugemu delodajalcu zunaj podjetja,

-

prekvalifikacija oziroma dokvalifikacija,

-

uvedba dela s skrajšanim delovnim časom.

77. člen

Če delodajalec pokliče delavca na delo, se mora le-ta v 24 urah po prejemu pisnega obvestila zglasiti na delo. Delavcu se izda sklep o odpravi ukrepa o začasnem čakanju na delo doma.

Če po izdaji sklepa, opredeljenega v prvem odstavku tega člena, delavec ponovno začasno ostane brez dela, se izvede ponoven postopek, kot ga opredeljujeta ta pogodba in pravilnik o presežnih delavcih.

78. člen

Delavec mora biti seznanjen z odločitvijo, da je opredeljen kot začasni presežni delavec, najmanj 3 dni pred izdajo sklepa.

79. člen

Delavcu, ki po dokončnem sklepu odkloni ukrep razporeditve, prekvalifikacije ali dokvalifikacije, delo s skrajšanim delovnim časom ali čakanje na delo, preneha delovno razmerje v 30 dneh po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.

Pri razporeditvi je delodajalec dolžan upoštevati omejitve iz 57. člena te pogodbe.

80. člen

Delodajalec lahko ugotavlja začasno presežne delavce le po predhodni racionalni delitvi dela v podjetju na ravni sklenjene celote delovnega procesa v organizacijski enoti.

V isto kategorijo lahko uvrsti tiste delavce, ki delajo na enakih delovnih mestih.

81. člen

Med začasno presežne delavce nikakor ni mogoče uvrstiti:

-

profesionalnih sindikalnih zaupnikov,

-

imenovanih in voljenih sindikalnih zaupnikov brez predhodnega soglasja sindikata,

-

delavca, izvoljenega v predstavniške organe oblasti,

-

delavca, člana organa upravljanja, sveta delavcev in delavskega zaupnika.

Delovnopravna imuniteta iz tega člena traja še dve leti po prenehanju funkcije.

b) Ugotavljanje trajno presežnih delavcev

82. člen

Trajno prenehanje potreb po delu delavca ugotavlja delodajalec.

83. člen

Delodajalec ugotavlja trajno presežne delavce, če postane delo delavca zaradi nujnih operativnih razlogov v podjetju nepotrebno za dalj kot 6 mesecev.

84. člen

Delodajalec lahko ugotavlja trajno presežne delavce le po predhodni racionalni delitvi dela v podjetju, in sicer:

-

na ravni podjetja,

-

na ravni organizacijskih enot, med katerimi je možno razporejanje v skladu s to pogodbo.

Ravni organizacijskih enot se podrobneje opredelijo v pravilniku o presežnih delavcih.

85. člen

Delodajalec na podlagi analize stanja in ugotovitve odloči o številu in kategorijah nepotrebnih delavcev.

86. člen

Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom in se podrobneje opredelijo v pravilniku o presežnih delavcih.

87. člen

Delodajalec mora takoj po ugotovitvi obstoja trajnega prenehanja potreb po delu delavcev o tem pisno obvestiti sindikate. V obvestilu mora opredeliti število in kategorije nepotrebnih delavcev in rok, v katerem bo prenehala potreba po delu delavcev. Obvestilu mora priložiti:

-

pisno poročilo o dejanski zasedenosti obstoječih delovnih mest in načrtovani optimalni zasedbi,

-

pisno poročilo o možnosti za razporejanje določenih delavcev,

-

pisno poročilo o možnostih za prekvalifikacijo in dokvalifikacijo posameznih kategorij delavcev,

-

pisno poročilo o možnosti za skrajševanje delovnega časa v podjetju,.

-

seznam delavcev, ki jim v skladu z zakonom in to pogodbo ne more ali lahko samo s soglasjem preneha delovno razmerje.

88. člen

Od prejema pisnega obvestila mora delodajalec sindikatom zagotoviti najmanj 15 delovnih dni za proučitev nastalih razmer in za oblikovanje pisnih stališč in mnenj, do katerih se mora delodajalec v osmih dneh pisno opredeliti.

89. člen

Delodajalec ne sme ugotavljati trajno presežnih delavcev na tistih delih, kjer ima sklenjene pogodbe s kooperanti, najeta tuja delovna sredstva ali sklenjene pogodbe o delu in bi ta dela lahko opravljali delavci, ki bi ostali brez dela.

90. člen

Na podlagi ugotovitve o obstoju trajnega prenehanja potreb po delu in potrditve poimenskega seznama trajnih presežnih delavcev mora delodajalec sprejeti program reševanja presežnih delavcev, ki mora vsebovati:

-

ukrepe za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev,

-

poimenski seznam nepotrebnih delavcev,

-

ukrepe in merila za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja,

-

podrobne opredelitve pravic posameznih delavcev, ugotovljenih kot trajni presežek.

91. člen

Program reševanja mora biti finančno ovrednoten, delodajalec pa je dolžan v skladu s sprejetim programom zagotoviti ustrezna finančna sredstva.

92. člen

Delodajalec je dolžan pri izdelavi in sprejemu programa reševanja presežnih delavcev zagotoviti sodelovanje sindikatov.

Njihovo sodelovanje zagotovi tako, da predstavnike sindikatov vključi v delovno skupino za pripravo osnutka oziroma predloga programa ter obravnava njihova stališča, mnenja in predloge, do katerih se mora pred sprejemom programa pisno opredeliti.

Če delodajalec pri pripravi in sprejemu programa reševanja presežnih delavcev ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikatov ali če ne zagotovi njihovega sodelovanja v skladu z drugim odstavkom tega člena, lahko sindikati v osmih dneh od dneva, ko jim je bil vročen program reševanja presežnih delavcev, sprožijo postopek pred stalnim arbitražnim svetom, imenovanim v skladu s to pogodbo.

Postopek pred arbitražnim svetom se sproži tako, da sindikat svojo pisno zahtevo po sprožitvi postopka s priporočeno pošto naslovi na predsednika arbitražnega sveta.

Postopek je možno sprožiti, če preneha potreba po delu večjega ali manjšega števila delavcev.

93. člen

Če sindikati v roku, določenem v tretjem odstavku prejšnjega člena ne sprožijo postopka, je program dokončen.