TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 1704/2001 z dne 27. 11. 2002 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah št. P 38/96 z dne 6. 4. 2001 se ne sprejme.

Iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave res načelno izhaja pravica do izvedbe predlaganih dokazov, sodišče pa ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če po njegovi razumni oceni za odločitev niso bistveni. Zavrnitev dokaznega predloga mora sodišče ustrezno obrazložiti. Res je, da sodišče prve stopnje v svoji sodbi ni obrazložilo, zakaj predlaganega dokaza z ogledom ni izvedlo, vendar je to napako sodišča prve stopnje popravilo Višje sodišče. To je v obrazložitvi svoje sodbe pojasnilo, zakaj izvedba predlaganega dokaza za odločitev sodišča ni bila bistvena. Zahtevam, ki v zvezi z jamstvi strank v dokaznem postopku za sodišča izhajajo iz 22. člena Ustave, je bilo s tem zadoščeno. Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljih svoboščin, kot jih zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.