TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana odločba potrdi.

II. Tožeča stranka mora tožencema nerazdelno povrniti 10.516,40 EUR pravdnih stroškov v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa še z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Tehnično znanje je načeloma prosto dostopno vsakomur, razen če ni varovano s kakšno od pravic industrijske lastnine, zlasti s patentom. Pridobivanje tehničnega znanja z „obrnjenim inženirstvom“ (ang.: reverse engineering) in s tem tudi načrtov je dopustno, če ne gre ravno za znanje, varovano s kakšno pravico industrijske lastnine. Uporaba splošno znanih tehničnih rešitev, tudi če so (pri nekem drugem podjetju) varovane kot poslovna skrivnost, je prav tako dopustno. Podjetje ne more preprečiti uporabe splošno dostopnega tehničnega znanja tako, da ga označi kot poslovno skrivnost. V teh okvirih je tudi dopustno izdelovanje popolnih posnetkov (kopij) izdelkov drugega izdelovalca. Ni torej že vsako pridobivanje tehničnega znanja drugega podjetja protipravno in posledično tudi ni dejanje nelojalne konkurence. Protipravno postane pridobivanje tehničnega znanja (v širokem smislu) torej šele, če pri njegovem pridobivanju nastanejo še dodatne, kvalifikatorne okoliščine.

Predpostavka uspeha z zahtevkom, ki temelji na 13. členu ZVK (prepovedani nelojalni konkurenci) ni, da je bilo s prenosom tehničnega znanja tudi storjeno kaznivo dejanje.

Predpostavki za objavo sodbe (2. odstavek 26. člena ZVK) sta vsaj dve. Prva je jasna: da je bilo dejanje nelojalne konkurence sploh storjeno. Druga je, da je v stik z dejanjem nepoštene, umazane tržne tekme, vsaj potencialno, prišlo veliko število oseb.