Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin |...

786. Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin

Na podlagi šestega odstavka 11. člena, devetega odstavka 16. člena, osmega odstavka 17. člena, šestega odstavka 19. člena, petega odstavka 20. člena, drugega odstavka 29. člena, šestega odstavka 30. člena, šestega odstavka 31. člena, tretjega odstavka 33. člena, četrtega odstavka 45. člena, štirinajstega odstavka 59. člena, četrtega odstavka 60. člena, dvanajstega odstavka 73. člena, petega odstavka 76. člena in dvanajstega odstavka 111. člena Zakona o katastru nepremičnin (Uradni list RS, št. 54/21) minister za okolje in prostor izdaja

P R A V I L N I K
o vodenju podatkov katastra nepremičnin

1. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik določa:

1.

način vodenja podatkov katastra nepremičnin;

2.

način določitve in vpisa meje parcele s poligonom, daljicami in točkami, označitve meje parcele v naravi, strokovna pravila za koordinatni vklop ter predpisano točnost koordinat točk;

3.

mejno vrednost razlike površine glede na objekt, kateremu se določa površina;

4.

velikosti površine in položajno točnost točk;

5.

kriterije za določitev neposredne bližine meje parcele;

6.

podrobnejšo vsebino in način vodenja zapisnika mejne obravnave;

7.

postavljanje mejnikov na oziroma ob državni meji, če ratificirana mednarodna pogodba prepoveduje postavljanje mejnikov;

8.

vsebino, obseg in obliko podatkov predloga za izvedbo lokacijske izboljšave na širšem območju izvedbe katastrskega postopka;

9.

način določanja in vodenja bonitete zemljišč;

10.

pravila grafičnih presekov dejanskih rab zemljišč s parcelami;

11.

način izračuna površine dejanskih rab zemljišč po parcelah, mejne vrednosti razlike površin ter način izkazovanja podatkov o dejanskih rabah zemljišč;

12.

vrste sestavine dela stavbe;

13.

vrste dejanskih rab dela stavbe, vrste prostorov in povezavo dejanske rabe delov stavb na klasifikacijo vrst objektov CC-SI v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov;

14.

podrobnejši način merjenja prostorov, izračuna neto tlorisne površine dela stavbe in površine prostorov ter način določitve uporabne površine dela stavbe in prostornine rezervoarjev in silosov;

15.

pravila vodenja podatkov o mejah občin z mejami parcel;

16.

način pridobitve elaborata za izdelavo drugega mnenja in

17.

podrobnejšo vsebino elaboratov za posamezno vrsto katastrskega postopka.

2. PODROBNEJŠI PODATKI O PARCELAH, STAVBAH IN DELIH STAVB

2.1 Izmenjevalni formati

2. člen

(izmenjevalni formati)

(1)

Za poenoteno vodenje podatkov katastra nepremičnin so izmenjevalni formati za vpis podatkov v kataster nepremičnin objavljeni na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(2)

Izmenjevalni formati in njihove spremembe morajo biti objavljene vsaj 30 dni pred začetkom njihove uporabe.

2.2 Podrobnejši podatki o parcelah

3. člen

(meja parcele)

(1)

Meje parcele se vpišejo v kataster nepremičnin, če je površina parcele enaka ali večja od 1 m2.

(2)

Spremenjena ali nova meja parcele se v katastru nepremičnin vpiše tako, da se vpišejo nove točke in njihove medsebojne povezave ali se spremenijo ali ukinejo obstoječe točke ter njihove medsebojne povezave.

(3)

Točka se ukine, če se z izvedbo spremembe iz prejšnjega odstavka zmanjša število lomnih točk.

(4)

Nova točka se vpiše, če se z izvedbo spremembe iz drugega odstavka tega člena poveča število lomnih točk.

(5)

Točka se spremeni, če je sprememba koordinat točke v intervalu točnosti koordinat točke.

4. člen

(številka točke)

(1)

Številka točke je sestavljena iz šifre katastrske občine in zaporedne številke v okviru katastrske občine.

(2)

Točke na meji katastrskih občin se oštevilčijo v katastrski občini z nižjo številko šifre katastrske občine.

(3)

Številka ukinjene točke se ne sme ponovno uporabiti, spremenjena točka pa ohrani številko.

5. člen

(koordinate točke)

(1)

Za točko se vodijo ravninske koordinate in višinske koordinate v državnem prostorskem koordinatnem sistemu.

(2)

Ravninske koordinate točk so določene z geodetsko izmero in drugimi geodetskimi metodami določitve koordinat ali z lokacijsko izboljšavo.

(3)

Višinska koordinata točke je višina, ki je določena na podlagi grafičnega preseka katastrskega načrta in digitalnega modela reliefa.

(4)

Koordinate točk se vodijo v metrih in se zaokrožijo na dve decimalni mesti.

6. člen

(točnost koordinat točke)

(1)

Točnost ravninskih koordinat točke je določena kot koren srednjega kvadratnega odstopanja (v nadaljnjem besedilu: DRMS), ki se izračuna iz standardnih odklonov v smereh obeh koordinatnih osi σ_E in σ_N po naslednji enačbi:

&fbco;binary entityId="32e36879-d307-4bc7-848b-25304a4b51c8" type="png"&fbcc;

(2)

DRMS točke, ki v katastrskem postopku določa urejeno mejo, mora biti manjši ali enak 1 m (DRMS ≤ 1 m).

(3)

Po določitvi DRMS se točki dodeli šifra točnosti iz šifranta, ki je sestavni del izmenjevalnih formatov iz 2. člena tega pravilnika.

7. člen

(model transformacije koordinat, način označitve točke v naravi in status točke)

(1)

Model transformacije koordinat je verzija modela transformacije z državnim modelom transformacije, določenim v skladu s predpisi, ki urejajo državni geodetski referenčni sistem.

(2)

Način označitve točke v naravi je podatek o vrsti znamenja, s katerim je označena točka v naravi.

(3)

Status točke je podatek o tem, ali je točka določena ali spremenjena v upravnem, sodnem ali tehničnem postopku.

8. člen

(namenska raba zemljišč)

(1)

Podatki o namenski rabi zemljišč se vodijo s šiframi, ki so določene v šifrantu namenske rabe zemljišč v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)

Namenska raba zemljišč se izkazuje v obliki deležev površin namenskih rab za vsako parcelo posebej. Deleži so zapisani v odstotkih in zaokroženi na eno decimalno mesto.

2.3. Podrobnejši podatki o stavbah in delih stavb

9. člen

(tloris stavbe)

(1)

Tloris stavbe se vpiše v kataster nepremičnin, če je njegova površina enaka ali večja od 1 m2.

(2)

Koordinate točk tlorisa stavbe se določijo v državnem prostorskem koordinatnem sistemu. Vodijo se v metrih in zaokrožijo na dve decimalni mesti.

(3)

Koordinate točk tlorisa stavbe se določijo kot geodetska izmera v skladu z zakonom, ki ureja državni geodetski referenčni sistem.

(4)

Površina tlorisa stavbe na parceli se izračuna iz ravninskih koordinat točk. Vodi se v kvadratnih metrih.

10. člen

(tloris zemljišča pod stavbo, tloris nadzemnega dela stavbe in tloris podzemnega dela stavbe)

(1)

Tloris zemljišča pod stavbo se vodi kot poligon v državnem prostorskem koordinatnem sistemu.

(2)

Površina tlorisa zemljišča pod stavbo na parceli se izračuna s presekom poligona tlorisa zemljišča pod stavbo in mej parcel. Vodi se v kvadratnih metrih.

(3)

Tloris nadzemnega dela stavbe in tloris podzemnega dela stavbe se vodita kot poligona v državnem prostorskem koordinatnem sistemu.

(4)

Tloris nadzemnega dela stavbe, tloris podzemnega dela stavbe in tloris zemljišča pod stavbo ne smejo segati izven tlorisa stavbe.

11. člen

(podatek, s katero parcelo je stavba povezana)

(1)

Podatek, s katero parcelo je stavba povezana, je določen s tlorisom stavbe.

(2)

Če je v katastru nepremičnin vpisan tloris stavbe, je podatek o povezavi stavbe s parcelo parcelna številka ene ali več parcel, na katerih je v katastru nepremičnin vpisan tloris te stavbe.

(3)

Če v katastru nepremičnin ni vpisanega tlorisa stavbe, je podatek o povezavi stavbe s parcelo točka povezave. Točka povezave mora ležati znotraj tlorisa stavbe in hkrati znotraj parcele. Če stavba leži na več parcelah, ima več točk povezave. Informacija, katere od teh parcel so povezane s stavbo, se pridobi iz tlorisa nadzemnega dela stavbe, v primeru podzemnih stavb pa informacijo poda vlagatelj zahteve za vpis stavbe v kataster nepremičnin ali vpis spremembe podatkov katastra nepremičnin. Točka povezave je določena s koordinatami v državnem prostorskem koordinatnem sistemu. Koordinate točke povezave se izrazijo v metrih in zaokroži na dve decimalni mesti.

12. člen

(centroid stavbe)

(1)

Stavbi se določi centroid stavbe.

(2)

Koordinate centroida stavbe se določijo v državnem prostorskem koordinatnem sistemu. Vodijo se v metrih in zaokrožijo na dve decimalni mesti.

(3)

Centroid stavbe leži znotraj tlorisa stavbe.

13. člen

(višinske kote stavbe)

(1)

Višinske kote stavbe se določijo z geodetsko izmero v državnem prostorskem koordinatnem sistemu. Vodijo se v metrih in zaokrožijo na eno decimalno mesto.

(2)

Najnižja višinska kota stavbe je višina tlaka v prvi etaži. Najvišja višinska kota stavbe je najvišja višina strehe ali zidanega dela stavbe. Karakteristična višina stavbe je višina terena ob glavnem vhodu v stavbo glede na površje zemljišča.

14. člen

(etaža)

(1)

Številka etaže in številka pritlične etaže se vodita kot pozitivna cela številka.

(2)

Številka pritlične etaže opredeljuje tisto etažo, ki je neposredno nad zemeljsko površino ali največ za pol etažne višine nad njo. Če stavba take etaže nima, se številka pritlične etaže ne določi.

(3)

Višina tal etaže se določi v državnem prostorskem koordinatnem sistemu. Vodi se v metrih in zaokroži na eno decimalno mesto.

(4)

Višina etaže se vodi v metrih in zaokroži na eno decimalno mesto. V primeru različnih višin etaže se vodi prevladujoča višina etaže.

15. člen

(število etaž)

(1)

Število etaž je skupno število etaž v stavbi pod površjem in nad njim. Vodi se kot pozitivna cela številka.

(2)

Medetaže se štejejo kot etaže.

16. člen

(hišna številka)

Za vsako hišno številko se določi povezava s številko stavbe iz katastra nepremičnin.

17. člen

(centroid hišne številke)

(1)

Lega centroida hišne številke je določena s centroidom stavbe.

(2)

Če ima stavba določenih več hišnih številk, se za vsako hišno številko določi svoj centroid, praviloma blizu vhoda v stavbo, ki ga označuje, vendar znotraj tlorisa stavbe.

(3)

Koordinate centroida hišne številke se določijo v državnem prostorskem koordinatnem sistemu. Vodijo se v metrih in zaokrožijo na dve decimalni mesti.

18. člen

(dovoljena raba stavbe)

Dovoljena raba stavbe se prevzame iz prostorskega informacijskega sistema do nivoja podrazreda natančno.

19. člen

(poligon dela stavbe)

Točke poligona dela stavbe se vpišejo s koordinatami v državnem prostorskem koordinatnem sistemu. Koordinate se vodijo v metrih in zaokrožijo na dve decimalni mesti.

20. člen

(sestavina dela stavbe)

(1)

Lomne točke poligona sestavine dela stavbe se vpišejo s koordinatami v državnem prostorskem koordinatnem sistemu. Koordinate se vodijo v metrih in zaokrožijo na dve decimalni mesti.

(2)

Površina sestavine dela stavbe se vodi v kvadratnih metrih.

(3)

Vrsti sestavin delov stavb sta atrij in parkirišče.

(4)

Identifikacijska oznaka sestavine dela stavbe je določena z zaporedno številko znotraj Republike Slovenije.

21. člen

(neto tlorisna površina dela stavbe)

(1)

Neto tlorisna površina dela stavbe je vsota površin prostorov, ki pripadajo delu stavbe. Pri izračunu neto tlorisne površine dela stavbe se ne upoštevajo površine prostorov, po katerih se hodi samo med vzdrževanjem (npr. prazni prostori med zemljiščem in spodnjo stranjo stavbe, prostori znotraj prezračevanih streh in nepohodni podstrešni prostori).

(2)

Neto tlorisna površina dela stavbe se izračuna v skladu s standardom SIST ISO 9836 tako, da se glede načina meritev in določitve površin uporabljata točki 5.1.1.1 in 5.1.5, razen točke 5.1.5.2 v delu, ki določa razdelitev na način iz točke 5.1.3.1, in točke 5.1.5.5.

(3)

Dolžine stranic prostora se merijo na centimeter natančno. Stranice se merijo v višini tal, pri čemer se ne upoštevajo obrobe, pragovi ipd. Dolžine stranic prostorov, ki niso zaprti do polne višine ali so samo delno zaprti in nimajo elementov, ki omejujejo prostor (npr. balkon, terasa), se merijo do roba.

(4)

Neto tlorisna površina dela stavbe se vodi v kvadratnih metrih in zaokroži na eno decimalno mesto.

(5)

Če ima stavba en del stavbe ali če ima stavba več delov stavbe in je vsak od njih cela etaža ali več celih etaž, se lahko neto tlorisna površina dela stavbe ne glede na določbe tega člena izračuna iz merskih podatkov zemljišča pod stavbo in tlorisa stavbe ob upoštevanju debelin zunanjih zidov stavbe in števila etaž, če naročnik elaborata, ki je podlaga za vpis stavbe in delov stavbe v kataster nepremičnin, to zahteva.

(6)

Podrobnejši način merjenja prostorov, izračun neto tlorisne površine dela stavbe in površine prostorov so določeni v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.

22. člen

(uporabna površina dela stavbe)

(1)

Uporabna površina dela stavbe se vodi v kvadratnih metrih in zaokroži na eno decimalno mesto.

(2)

Uporabna površina dela stavbe se izračuna v skladu s točko 5.1.7.1 standarda SIST ISO 9836.

(3)

Način določitve uporabne površine dela stavbe je v Prilogi 3 tega pravilnika.

23. člen

(prostornina rezervoarjev in silosov)

(1)

Prostornina rezervoarjev in silosov se izračuna v skladu s točko 5.2.1.2.a standarda SIST ISO 9836.

(2)

Prostornina rezervoarjev in silosov se vodi v kubičnih metrih in zaokroži na eno decimalno mesto.

(3)

Podrobnejši način določitve prostornine rezervoarjev in silosov je v Prilogi 3 tega pravilnika.

24. člen

(vrsta in površina prostorov)

(1)

Površina prostora se vodi v kvadratnih metrih in zaokroži na eno decimalno mesto.

(2)

Vrste prostorov in povezava dejanske rabe delov stavb na klasifikacijo vrst objektov CC-SI v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov, so navedeni v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

25. člen

(dejanska raba dela stavbe)

Vrste dejanskih rab dela stavbe so navedene v Prilogi 2 tega pravilnika.

26. člen

(hišna številka dela stavbe)

(1)

Če je stavbi določena hišna številka, se delu stavbe vpiše hišna številka le, če je del stavbe stanovanje ali poslovni prostor.

(2)

Če je stavbi določenih več hišnih številk, se delu stavbe lahko vpiše ena izmed hišnih številk, ki je določena stavbi glede na lego oziroma dostop do dela stavbe.

(3)

Del stavbe ima lahko le eno hišno številko.

3. NAČIN IZKAZOVANJA PARCELNE ŠTEVILKE, ŠTEVILKE STAVBE IN ŠTEVILKE DELA STAVBE

27. člen

(izkazovanje parcelne številke)

(1)

Parcelna številka se izkazuje tako, da se izpiše: beseda »parcela«, po presledku šifra katastrske občine brez vodilnih ničel, po presledku številka parcele, ki je določena v okviru katastrske občine, brez vodilnih ničel, ki ji sledita poševnica in poddelilka brez vodilnih ničel, če je ta določena.

(2)

Parcelna številka se lahko izkazuje tudi tako, da se izpiše: besedilo »katastrska občina«, po presledku šifra katastrske občine brez vodilnih ničel, po presledku ime katastrske občine, po presledku beseda »parcela«, po presledku številka parcele, ki je določena v okviru katastrske občine, brez vodilnih ničel, ki ji sledita poševnica in poddelilka brez vodilnih ničel, če je ta določena.

28. člen

(izkazovanje številke stavbe in številke dela stavbe)

(1)

Številka stavbe se izkazuje tako, da se izpiše: beseda »stavba«, po presledku šifra katastrske občine brez vodilnih ničel, ki ji sledi vezaj in številka stavbe, ki je določena v okviru katastrske občine, brez vodilnih ničel.

(2)

Številka stavbe se lahko izkazuje tudi tako, da se izpiše: besedilo »katastrska občina«, po presledku šifra katastrske občine brez vodilnih ničel, po presledku ime katastrske občine, po presledku beseda »stavba« in po presledku številka stavbe, ki je določena v okviru katastrske občine, brez vodilnih ničel.

(3)

Številka dela stavbe se izkazuje tako, da se izpiše: besedilo »del stavbe«, po presledku šifra katastrske občine brez vodilnih ničel, ki ji sledi vezaj in številka stavbe, ki je določena v okviru katastrske občine, brez vodilnih ničel, ter vezaj in številka dela stavbe, ki je določena v okviru stavbe, brez vodilnih ničel.

(4)

Številka dela stavbe se lahko izkazuje tudi tako, da se izpiše: besedilo »katastrska občina«, po presledku šifra katastrske občine brez vodilnih ničel, po presledku ime katastrske občine, po presledku beseda »stavba«, po presledku številka stavbe, ki je določena v okviru katastrske občine, brez vodilnih ničel, po presledku besedilo »del stavbe« in po presledku številka dela stavbe, ki je določena v okviru stavbe, brez vodilnih ničel.

4. PRAVILA ZA IZDELAVO ELABORATOV

4.1 Splošno

29. člen

(obrazci za izdelavo elaboratov)

(1)

V katastrskih postopkih se elaborati pripravijo na naslednjih obrazcih, ki so v Prilogi 5, ki je sestavni del tega pravilnika:

1.

obrazec I: izjava vlagatelja zahteve;

2.

obrazec N: naslovna stran elaborata;

3.

obrazec V: vsebina elaborata;

4.

obrazec P-1: skica;

5.

obrazec P-2: prikaz sprememb;

6.

obrazec P-3: strokovno poročilo;

7.

obrazec B: poročilo bonitiranja zemljišča;

8.

obrazec IZB: predlog izboljšave na širšem območju;

9.

obrazec S-1: podatki o stavbi;

10.

obrazec S-2: načrt stavbe;

11.

obrazec S-3: etažni načrt;

12.

obrazec S-4: podatki o delih stavbe;

13.

obrazec S-5: prostori in površina;

14.

obrazec S-6: sestavina dela stavbe;

15.

obrazec S-7: preštevilčba;

16.

obrazec S-8: katastrski podatki o stavbi in delu stavbe, ki se spreminjajo z zahtevo brez elaborata;

17.

obrazec S-9: podatki o stavbi in delu stavbe, ki se spreminjajo z zahtevo brez elaborata;

18.

obrazec S-10: prikaz sprememb za stavbe;

19.

obrazec OB-0: spreminjanje mej občin;

20.

obrazec OB-1: skica;

21.

obrazec OB-2: prikaz sprememb;

22.

obrazec OB-3: strokovno poročilo.

(2)

Obrazci iz prejšnjega odstavka se izdelajo v digitalni obliki.

4.2 Pravila za izdelavo elaboratov spreminjanja podatkov o parcelah

30. člen

(strokovna pravila za koordinatni vklop)

Koordinatni vklop mora biti izveden tako, da se ob upoštevanju podatkov iz zbirke listin grafično prilagodi okolica parcel brez ustvarjanja dodatnih lomov ter da se ohranjajo topološka pravilnost, oblika parcele in medsebojna razmerja med parcelami.

31. člen

(neposredna bližina meje parcele in točnost obstoječega dela meje)

(1)

Neposredna bližina meje parcele se določi za vsak del meje parcele posebej. Neposredna bližina meje parcele je enaka dvakratniku točnosti obstoječega dela meje parcele.

(2)

Točnost dela meje je enaka točnosti koordinat krajišč daljice (v nadaljnjem besedilu: točka daljice), ki določata del meje. Točnost dela meje določa zgornja meja intervala vrednosti, določenega za posamezno šifro točnosti v šifrantu, ki je sestavni del izmenjevalnih formatov iz 2. člena tega pravilnika. Če je točnost točk daljice različna, se točnost dela meje vzdolž meje določi z linearno interpolacijo točnosti točk, ki določata krajišči daljice.

(3)

Če ena izmed točk daljice, ki določajo mejo parcele, nima določene točnosti koordinat, se šteje, da točnost dela meje ni določena.

(4)

Če točka daljice nima določene točnosti koordinat in je bila koordinata določena z numeričnimi metodami izmere in na podlagi izmere izdelani načrti v merilu 1:1000, 1:2000 ali 1:2500, se šteje, da je neposredna bližina meje na teh območjih določena z dvakratno grafično natančnostjo merila načrta.

32. člen

(način določitve predlagane meje)

Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin

Časovnica