TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

S tožbo izpodbijani sklep, s katerim je Državna komisija za splošno maturo zavrnila pritožbo tožnika zoper prvostopenjsko odločitev, ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, saj je v skladu z določbo prvega odstavka 2. člena ZUS-1 upravni spor namenjen zgolj preizkusu zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, za kar pa pri tem upravnem aktu ne gre. V skladu z določbo prvega odstavka 30. člena ZUS-1 je treba v tožbi navesti upravni akt, ki se ga s tožbo lahko izpodbija ter predlagati, kako in v čem naj se ga odpravi, vendar pa takšne vsebine obravnavana tožba v tem delu nima in je tožnik kljub pozivu tudi ni ustrezno popravil, čeprav je bil o relevantnih določbah ZUS-1 s strani sodišča izrecno poučen.

Tožnik sodišču podaja konkreten predlog razrešitve spora in s tem torej določno oblikuje svoj tožbeni zahtevek, ki se glasi na: pisno opravičilo Komisije za zagrešene prekrške, vpis novega pravila v Pravilnik Komisije, izplačilo priložnostne izgube in povrnitev stroškov. Tožnik od sodišča ne zahteva, naj ugotovi nezakonitost izdanega upravnega akta, s katerim bi bilo poseženo v njegove pravice ali pravne koristi, temveč (med drugim) zahteva pisno opravičilo Komisije in spremembo Pravilnika Komisije, česar z ugotovitveno tožbo ne more doseči. Glede na to, da tožnik s tožbo ne zahteva niti odprave upravnega akta, saj izrecno navaja, da ne more zahtevati ponovnega opravljanja mature ali pripisa točk, ker bo le-ta brezpredmeten, niti ne zahteva spremembe izdanega upravnega akta, tožba zaradi molka organa pa v obravnavanem primeru glede na vsebino upravnega spora ne pride v poštev, po presoji sodišča tožnikov tožbeni zahtevek tudi po dopolnitvi in popravi tožbe ni oblikovan tako, da bi ga bilo mogoče obravnavati.