TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Za odločanje o tem sporu je stvarno pristojno Delovno sodišče v

Celju.

 

Pojem solidarnostne pomoči v kolektivnih pogodbah se oddaljuje od

splošnega razumevanja in pojmovanja solidarnosti in pomoči. Ne gre za

redistribucijo sredstev tistim, ki jih potrebujejo, temveč za v

kolektivni pogodbi določeno pogodbeno pravico do prejemka, ne glede

na ekonomsko in socialno ogroženost. S tem se pojem solidarnostne

pomoči po vsebini močno razlikuje od socialnih prejemkov. Prav zaradi

nevezanosti na ekonomske in socialne razmere upravičenca do te pomoči

(razen izjem v nekaterih redkih kolektivnih pogodbah), ki niso

kriterij za njeno dodelitev, solidarnostne pomoči ni mogoče

primerjati s pravicami iz socialnega varstva. Solidarnostna pomoč je

določena kot pravica iz kolektivne pogodbe in se navezuje na delovno

razmerje delavca in delodajalca. Zato je za sojenje v takem primeru

pristojno delovno sodišče. Socialni spor je opredeljen v 58. členu

ZDSS-1 kot spor o pravicah, obveznostih in pravnih koristi fizičnih,

pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz

sistema socialne varnosti, za katere so v skladu z zakonom pristojna

socialna sodišča. V socialnem sporu se zagotavlja sodno varstvo proti

odločitvam in dejanjem državnih organov in nosilcev javnih pooblastil

v teh zadevah na način in po postopku, ki ga določa ta zakon. Zato

spor o solidarnostni pomoči ne predstavlja spora o pravici iz sistema

socialne varnosti niti spora proti odločitvam in dejanjem državnih

organov ter nosilcev javnih pooblastil, niti ne gre za spor s

področja socialnih prejemkov po 5. točki 1. odst. 7. člena ZDSS.

Pravice iz socialnega varstva so zakonsko opredeljene, skrb za

izvajanje in zagotavljanje socialno varstvene dejavnosti pa je na

državi in ne na delodajalcu (2., 3, in 9. člen ZSV).