1584. Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD-1)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD-1)
Razglašam Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. aprila 2011.
Ljubljana, dne 28. aprila 2011
dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O PREGLEDNOSTI FINANČNIH ODNOSOV IN LOČENEM EVIDENTIRANJU RAZLIČNIH DEJAVNOSTI (ZPFOLERD-1)
(1)
S tem zakonom se ureja preglednost finančnih odnosov med državnimi organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti in:
b)
pravnimi osebami, samostojnimi podjetniki ali podjetnicami in zasebniki ali zasebnicami, ki na podlagi izključne ali posebne pravice ali javnega pooblastila izvajajo dejavnosti v splošnem interesu (v nadaljnjem besedilu: izvajalci z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili).
(2)
S tem zakonom se določa tudi način pridobivanja in obveznost posredovanja podatkov oziroma pridobivanje podatkov in poročil, ki se predložijo Evropski komisiji v zvezi s preglednostjo finančnih odnosov iz prvega odstavka tega člena.
2. člen
(prenos direktive)
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij (UL L št 318 z dne 17. 11. 2006, str. 17).
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1.
javno podjetje je pravna oseba, ki izvaja tržno dejavnost in na katerega imajo lahko državni organi ali organi samoupravnih lokalnih skupnosti neposredni ali posredni prevladujoč vpliv. Za javno podjetje se šteje tudi:
-
javna kreditna institucija, ki deluje kot banka, hranilnica ali družba za izdajo elektronskega denarja, če izpolnjuje pogoje iz prvega stavka te točke, ter
-
javno podjetje v proizvodni dejavnosti, ki dosega najmanj 50 odstotkov vseh letnih čistih prihodkov iz proizvodne dejavnosti, če izpolnjuje pogoje iz prvega stavka te točke;
2.
tržna dejavnost je pridobitna ali nepridobitna dejavnost, ki se financira s prodajo blaga in storitev na prostem ali reguliranem trgu ali nosi finančna tveganja iz povpraševanja na trgu;
3.
prevladujoč vpliv je, kadar lahko država ali državni organi, en ali več samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno ali posredno prek drugega javnega podjetja izvajajo prevladujoči vpliv na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala, ali ima država ali državni organi, en ali več organov samoupravnih lokalnih skupnosti pravico nadzora večine ali lahko imenujejo več kakor polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa;
4.
proizvodne dejavnosti so dejavnosti, ki so po Standardni klasifikaciji dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: SKD) uvrščene v:
-
področje C - Predelovalne dejavnosti,
-
oddelek 58 Založništvo, ki spada na področje J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti,
-
oddelek 38 Zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi; pridobivanje sekundarnih surovin, ki spada na področje E - Oskrba z vodo; Ravnanje z odplakami in odpadki; Saniranje okolja;
5.
izključne pravice so pravice do izvajanja tržne dejavnosti v splošnem interesu na določenem območju, ki so s pravico do nadomestila dodeljene z javnim pooblastilom enemu podjetju;
6.
posebne pravice so pravice, ki jih država ali samoupravna lokalna skupnost za izvajanje tržne dejavnosti v splošnem interesu s pravico do nadomestila podeli omejenemu številu izvajalcev;
7.
javno pooblastilo je pooblastilo, ki se neposredno ali z izbirnim postopkom podeli z ali na podlagi pravnega akta (na primer zakona, predpisa ali upravnega akta vlade ali samoupravnih lokalnih skupnosti);
8.
nadomestilo je prihodek iz prodaje blaga in storitev na podlagi reguliranih ali kontroliranih cen, predpisanih tarif ali prispevkov tržnih dejavnosti, ki se izvajajo na podlagi podeljene pravice ali pooblastila, in prispevka ali prihodka iz povračil stroškov iz izvajanja naloženih obveznosti v splošnem interesu, ki niso vračunani v cene ali tarife;
9.
javna sredstva so sredstva, ki jih ne glede na njihovo obliko državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti dodelijo javnemu podjetju ali izvajalcu z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili neposredno ali posredno prek drugega javnega podjetja;
10.
posredni deleži in pravice v pravnih osebah pomenijo vse delnice, poslovne deleže in druge naložbe v pravne osebe ter ustanoviteljske, glasovalne in druge pravice v pravnih osebah, ki jih ima država, samoupravna lokalna skupnost ali javno podjetje prek drugega javnega podjetja, ki je neposredni lastnik deležev ali imetnik pravic.
II. OBVEZNOST EVIDENTIRANJA FINANČNIH ODNOSOV MED ORGANI OBLASTI IN JAVNIMI PODJETJI
4. člen
(pregledni finančni odnosi med državnimi organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter javnimi podjetji)
(1)
Preglednost finančnih odnosov se nanaša na poročanje o dodelitvi in uporabi javnih sredstev za naslednje namene:
a)
poravnavo izgub iz poslovanja;
c)
nepovratna sredstva (subvencije, dotacije in podobno) ali posojila, dodeljena pod pogoji, ugodnejšimi od tržnih pogojev;
d)
zagotavljanje finančnih prednosti z odpovedjo dobičku ali izterjavi zapadlih dolgov (na primer z odpisom terjatev);
e)
odpoved običajnemu nadomestilu za uporabo javnih sredstev;
f)
povračilo za finančna bremena, ki jih naložijo državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti.
(2)
Javno podjetje, ki je prejelo javna sredstva iz prvega odstavka tega člena, mora v svojem poslovnem poročilu, ki je del letnega poročila, ki ga javno podjetje pripravi v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ali po zakonu, ki ureja računovodstvo, v posebnem poglavju razkriti preglednost finančnih odnosov iz prvega odstavka tega člena.
5. člen
(hramba dokumentacije in podatkov v evidencah o finančnih tokovih javnih sredstev)
Javna podjetja morajo dokumentacijo s podatki o finančnih odnosih z državnimi organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti in z drugimi javnimi podjetji ter podatke v evidencah o finančnih tokovih javnih sredstev hraniti najmanj pet let po koncu koledarskega ali obračunskega leta, ko so jim bila javna sredstva dodeljena. Če javno podjetje uporabi ta sredstva v poznejšem obračunskem letu, začne petletni rok teči po koncu tega obračunskega leta.
6. člen
(izjeme, za katere določbe tega poglavja ne veljajo)
Določbe tega poglavja ne veljajo za finančne odnose med državnimi organi in organi samoupravnih skupnosti in:
-
javnimi podjetji, katerih letni čisti prihodek v dveh poslovnih letih pred poslovnim letom, v katerem so bila javna sredstva odobrena ali uporabljena, znaša manj kakor 40 milijonov eurov, ali javnimi kreditnimi institucijami, katerih bilančna vsota znaša manj kakor 800 milijonov eurov;
-
javnimi kreditnimi institucijami glede depozitov javnih sredstev, ki so jih državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti vložili pod običajnimi tržnimi pogoji.