Pravilnik o tehničnih zahtevah za igralne naprave za...

2491. Pravilnik o tehničnih zahtevah za igralne naprave za izvajanje iger na srečo in postopku ugotavljanja skladnosti

Na podlagi drugega odstavka 3.b člena Zakona o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 134/03 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za finance

P R A V I L N I K
o tehničnih zahtevah za igralne naprave za izvajanje iger na srečo in postopku ugotavljanja
skladnosti

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1)

Ta pravilnik določa tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati igralne naprave za izvajanje iger na srečo, način ugotavljanja njihove skladnosti s tehničnimi zahtevami, in izvajanje kontrole nad izpolnjevanjem tehničnih zahtev igralnih naprav v uporabi ter vsebino in postopek izdaje poročila o preizkusu igralne naprave, listin o tipski skladnosti igralne naprave in poročila o kontroli.

(2)

Ta pravilnik se izda ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL. L. št. 204 z dne 21. 6. 1998, str. 37), zadnjič spremenjeno z Direktivo 98/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. julija 1998 o spremembi Direktive 98/34/ES o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL. L št. 217 z dne 5. 8. 1998, str. 18).

2. člen

Posamezni izrazi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen:

-

»poročilo o preizkusu« (v nadaljevanju: PPIN) je listina o skladnosti posamezne igralne naprave z zahtevami, opredeljenimi v predpisih, ki urejajo igre na srečo, ki opredeljuje njene ključne tehnične lastnosti, ki ga institucija izda na podlagi certifikata o skladnosti in poročila o kontroli;

-

»institucija« je pravna oseba, ki po predpisanem postopku ugotavlja skladnost igralne naprave s predpisanimi tehničnimi in drugimi zahtevami;

-

»certificiranje« je postopek ugotavljanja skladnosti tipa igralne naprave z zahtevami, določenimi v predpisih, ki urejajo igre na srečo in je sestavljen iz pregleda vzorca, dokumentacije in tehničnih preskusnih poročil, po potrebi pa tudi preverjanja navedb v tehničnem preskusnem poročilu ali dokumentaciji, oziroma izvedbe dodatnih preskusov. Rezultati certificiranja so v primeru ugotovljene skladnosti igralne naprave navedeni v certifikatu o skladnosti, ki je javna listina;

-

»preskušanje« je postopek preverjanja posameznih tehničnih lastnosti igralne naprave, ki so določene v predpisih, ki urejajo igre na srečo, z izvedbo različnih tehničnih preskusov na vzorcu tipa igralne naprave, kot so pregled dokumentacije, analiza zasnove, funkcionalni preskusi delovanja, matematična in statistična analiza, pregled izvorne kode programa, meritve mehanskih in snovnih lastnosti. Preskušanje izvaja preskuševalni laboratorij, rezultati preskušanja pa so navedeni v tehničnem preskusnem poročilu. Iz tehničnega preskusnega poročila so razvidne vse zahteve, ki so se preskušale, kvantitativen ali kvalitativen rezultat preskušanja vsake posamezne zahteve in skladnost ali neskladnost s tehničnimi zahtevami;

-

»kontrola« je postopek ugotavljanja skladnosti posamezne igralne naprave s tipskimi lastnostmi, ki so bile preverjene v postopku certificiranja. S postopkom kontrole se preveri tudi, če so nastavitve igralne naprave skladne s tehničnimi in drugimi zahtevami, opredeljenimi v predpisih, ki urejajo igre na srečo, ter se namestijo zaščite pred nepooblaščenim pristopom. Rezultati kontrole so navedeni v poročilu o kontroli;

-

»igralna naprava« je naprava, ki omogoča izvajanje igre na srečo, in sicer se za igralno napravo štejejo igralni avtomat, igralna miza, žrebalna naprava, igralni pano, spletni igralni sistem in strežniški sistem iger;

-

»igralni avtomat« je igralna naprava, na kateri se igra izvaja brez pomoči človeka, pri čemer se lahko igre izvajajo z vrtečimi koluti ali simulacijo posebnih iger na srečo (npr. igre s kartami, ruleto, kockami);

-

»strežniški sistem iger« (v nadaljnjem besedilu: SSI) je posebna izvedba igralnega avtomata, sestavljenega iz strežnika in igralnega terminala, ki skupaj omogočata izvajanje igre na srečo;

-

»spletni igralni sistem« je informacijski sistem, na katerem se prirejajo igre na srečo preko interneta oziroma drugih telekomunikacijskih sredstev in vključuje strojno in programsko opremo koncesionarja;

-

»progresiva« je mehanizem polnjenja progresivnega sklada, s katerim je povezana ena ali več igralnih naprav, in proženja progresivnega dobitka po vnaprej določenih pravilih;

-

»progresivni sistem« se sestoji iz ene ali več vanj vključenih igralnih naprav in iz pripadajoče progresivne nadgradnje;

-

»časovni žig« je zabeležka datuma in časa s sekundno ločljivostjo.

II. TEHNIČNE ZAHTEVE ZA IGRALNE NAPRAVE

SPLOŠNO

3. člen

Igralna naprava, ki se uporablja za izvajanje iger na srečo, mora zadostiti tehničnim zahtevam funkcionalnega delovanja ter zahtevam elektromagnetne združljivosti in električne varnosti.

ZAHTEVE FUNKCIONALNEGA DELOVANJA

4. člen

(1)

Tehnične zahteve funkcionalnega delovanja igralne naprave obsegajo funkcionalne lastnosti igralne naprave, zaščito pred nepooblaščenimi posegi, naključnost izida, delež vračanja in vključljivost v nadzorni informacijski sistem igralnih naprav (v nadaljnjem besedilu: NIS).

(2)

Igralna naprava sme imeti samo tiste funkcionalne lastnosti, ki so navedene in opisane v priročniku za uporabo in tehničnem priročniku igralne naprave.

(3)

Tehnične zahteve za mehanske naprave pri trajnem prirejanju klasičnih iger na srečo so določene s predpisom, ki ureja podrobnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati prireditelj pri trajnem prirejanju klasičnih iger na srečo.

5. člen

(1)

Izid igre na igralnih napravah mora biti odvisen izključno od naključja. Izid igre je npr. padla številka na ruleti, kombinacija simbolov, na katerih so se ustavili posamezni koluti igralnega avtomata z mehanskimi ali navideznimi koluti, razdelitev kart v zavitku po mešanju pri igrah s kartami, padla številka ali simbol pri igrah s kockami, izpihnjena žogica iz žrebalnega bobna, porazdelitev številk pri različnih vrstah tombole.

(2)

Informacije, ki jih daje igralna naprava, v nobenem trenutku ne smejo biti zavajajoče. Igralec mora biti v vsakem trenutku obveščen o relevantnih lastnostih igre, izidi igre morajo biti nedvoumni. Prav tako mora igralna naprava za igre, ki posnemajo igre na srečo in pri katerih lahko igralec upravičeno pričakuje določene verjetnosti posameznih naključnih dogodkov (npr. izidi pri igrah s kartami), slediti pripadajočim verjetnostim.

(3)

Izid igre na srečo in pripadajoči dobitek na igralnem avtomatu morata biti neodvisna od predhodno odigranih iger. Igra na igralnem avtomatu se začne, ko jo z ustrezno tipko, dotikom zaslona ali kakšnim drugim nedvoumnim ukazom sproži igralec. Šele ko igralec sproži igro, se izvede vplačilo v igro (stava) in se za vrednost stave zmanjša vrednost igralčevega kredita na igralnem avtomatu. Igra je lahko sestavljena iz osnovne igre (kolutna igra, igra s kartami, idr.) in ene ali več podiger. Igra na igralnem avtomatu se zaključi, ko je ni mogoče več nadaljevati brez novega vplačila v igro.

(4)

Dobitki iz igre na igralnem avtomatu se lahko prenesejo v podigre, pri čemer mora biti igralcu vedno ponujena možnost, da vzame dobitek, razen v primeru, da kreditov v dodatni igri ali podigri ne more izgubiti.

6. člen

(1)

Igralna naprava mora imeti generator naključnih števil, ki je lahko mehanska, elektromehanska ali kakšna druga priprava (npr. kolo rulete, žrebalna naprava) ali pa matematični algoritem.

(2)

Generator naključnih števil mora pri statističnem preskusu z najmanj tisoč krat tolikšnim številom poskusov kot je vseh možnih izidov igre izpolniti naslednje kriterije:

-

frekvenca vsakega dobljenega izida se sme od pričakovane frekvence razlikovati največ za 3 standardne odmike (frekvenčni ali 3 sigma preskus),

-

hi-kvadrat preskus normalne porazdelitve mora biti znotraj predpisanih meja za stopnjo tveganja 0,025,

-

preskus zaporedne korelacije izidov mora prav tako izpolnjevati zahteve 3 sigma preskusa in hi-kvadrat preskusa.

(3)

Za preskus naključnosti se lahko uporabljajo tudi druge metode, če izidi zagotavljajo izpolnjevanje v prejšnjem odstavku navedenih kriterijev.

(4)

Programski generator naključnih števil brez mehanskih delov, ki temelji na matematičnem algoritmu, mora imeti naključno izbrano začetno vrednost.

7. člen

(1)

Igralna naprava mora biti grajena tako, da je dostop v notranjost omogočen samo pooblaščenim osebam koncesionarja oziroma prireditelja (npr. z uporabo mehanskih ali elektronskih ključavnic), prav tako pa sme biti dostop do vseh zunanjih električnih in komunikacijskih povezav do igralne naprave mogoč le pooblaščenim osebam koncesionarja oziroma prireditelja.

(2)

Igralna naprava mora biti grajena tako, da je pred nepooblaščenim dostopom mogoče zaščititi vse strojne in programske sestavne dele, ki izvajajo program, vplivajo na naključnost, delež vračanja in ključne nastavitve ter nadzorujejo igro (v nadaljnjem besedilu: zaščiteni deli igralne naprave).

(3)

Zaščiteni deli igralnega avtomata morajo biti vgrajeni v ločenem in s posebnimi vrati zaprtem logičnem predelku igralnega avtomata.

(4)

Zahteve iz prejšnjih odstavkov ne veljajo za igralne mize in žrebalne naprave, kjer se naključnostni dogodek izvede ročno, mehansko ali elektromehansko. Možnost zaščite pred zunanjim posegom na vpliv izida igre ali žreba se prouči za vsako vrsto igralne naprave posebej.

8. člen

Vsak igralni avtomat mora imeti v funkciji tiste signalne luči, ki so njegov originalni sestavni del (npr. odprta vrata, okvara, zahteva za ročno izplačilo).

9. člen

(1)

Programska oprema igralnega avtomata, ki nadzoruje igro, vpliva na naključnost, delež vračanja in ključne nastavitve (v nadaljnjem besedilu: kontrolni program), kot tudi programska oprema operacijskega sistema igralnega avtomata in podatki z zvokom in sliko igre, mora biti zasnovana tako, da spreminjanje programske kode ni mogoče, bodisi da se ta nahaja na nespremenljivih medijih (npr. EPROM, PROM, ROM, CD-ROM, DVD) ali pa na spremenljivih medijih (npr. trdi disk). Obstajati mora interni mehanizem preverjanja pristnosti (avtentikacija) programske opreme.

(2)

Igralni avtomat mora imeti mehanizem za interno preverjanje spremenljivih spominskih lokacij (npr. RAM) in mora ustaviti nadaljevanje igre, če se pojavi nepričakovana nepravilnost podatkov ali podatkovne strukture.

(3)

Igralni avtomat mora prepoznati, javiti in ustaviti nadaljevanje igre tudi ob naslednjih napakah in dogodkih:

-

strojne napake (npr. v komunikaciji s samostojnimi sestavnimi deli, kot so zalogovnik žetonov, sprejemnik bankovcev),

-

stanje pred izpraznjenjem baterije za spominske lokacije, v katerih so shranjeni podatki o stanju igre, nastavitvah in števcih,

-

odprtje vrat,

-

odprtje dostopa do sprejemnika bankovcev,

-

odprtje dostopa do zbiralnika bankovcev,

-

izpad komunikacije s progresivnim sistemom,

-

napake pri ugotavljanju pristnosti programske opreme.

(4)

Pri igralnih avtomatih s procesorsko platformo s spremenljivim oziroma prepisljivim datotečnim sistemom sme biti nameščena samo programska oprema operacijskega sistema s sledljivim izvorom in programska oprema igre.

10. člen

Igralni avtomat mora biti izdelan in zasnovan tako, da je spremembo ključnih nastavitev mogoče izvesti samo po predpisanem postopku, ki zahteva poseg v zaščitene dele igralnega avtomata. Ključne nastavitve so:

-

izbor iger, razen izbora iger, ki je naveden v poročilu o kontroli,

-

obračunska denominacija,

-

izbor vključenih denominacij,

-

tokenizacija,

-

delež vračanja,

-

način beleženja vplačil, izplačil in odigranih iger na elektronskih števcih,

-

način posredovanja podatkov v NIS,

-

vključitev/izključitev perifernih enot za vplačila in izplačila,

-

vključitev/izključitev morebitne možnosti dodajanja kredita preko komunikacijskega protokola.

11. člen

(1)

Vplačila v igralne avtomate so možna z žetoni ali s kovanci igralne valute, preko sprejemnikov bankovcev in lističev, vgrajenih na igralnem mestu igralnega avtomata. Izplačila na igralnih avtomatih so možna z žetoni ali s kovanci, z izpisom izplačilnega lističa na vgrajenem tiskalniku na igralnem mestu avtomata in kot ročna izplačila na blagajni z resetom kredita na igralnem avtomatu.

(2)

Sprejemnik žetonov mora pravilno prepoznati in prešteti veljavne žetone ali kovance in vrednosti.

(3)

Sprejemnik bankovcev mora pravilno prepoznati in prešteti bankovce, valuto in vrednosti.

(4)

Sprejemnik žetonov, sprejemnik bankovcev ter sprejemnik bankovcev in lističev morajo prebrane vrednosti in števila pravilno sporočiti igralnemu avtomatu.

(5)

Sprejemnik žetonov, sprejemnik bankovcev ter sprejemnik bankovcev in lističev morajo biti zasnovani tako, da zavrnejo plačila z neveljavnim žetonom, kovancem, bankovcem ali lističem in morajo imeti vgrajene mehanizme za preprečevanje poskusov nasilnih vdorov, prevar in manipulacije brez sledu o fizični poškodbi naprave.

(6)

Sprejemnik bankovcev oziroma sprejemnik bankovcev in lističev mora imeti predal za shranjevanje bankovcev oziroma lističev (zbiralnik bankovcev), ki je dosegljiv samo iz notranjosti igralne naprave, in mora biti zaklenjen s posebnim ključem. Igralni avtomat mora zaznati stanje polnega zbiralnika bankovcev.

(7)

Podrobnejše zahteve za vplačila in izplačila z lističi so navedene v Prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.

12. člen

(1)

Igralni avtomat mora biti opremljen z elektronskimi števci, navedenimi v Prilogi tega pravilnika, in katerih vrednosti ni mogoče spreminjati z zunanjimi posegi. Izjemo predstavlja predpisan postopek za zamenjavo programske opreme ali spremembo nastavitev igralnega avtomata, pri katerem se briše vsebina spremenljivih spominskih lokacij in ob katerem se vrednosti elektronskih števcev postavijo na nič, ali servisni poseg, če igralni avtomat brez brisanja spremenljivih spominskih lokacij ne bi več deloval. Tak dogodek mora biti zabeležen v mapi igralne naprave, pri servisnem posegu pa tudi natančna obrazložitev razloga posega.

(2)

SSI mora imeti vse števce, ki se zahtevajo za samostojni igralni avtomat, in sicer tako, da so zahtevane informacije na voljo ločeno za vsak igralni terminal.

13. člen

Igralni avtomat mora biti grajen tako, da zaradi prekinitve električnega napajanja ne pride do izgube podatkov, ki se hranijo v njegovem pomnilniku in se nanašajo na tekoče stanje igralnega avtomata ter stanja predpisanih elektronskih števcev in dnevnikov na igralnem avtomatu.

14. člen

Igralni avtomat mora hraniti dnevnik dogodkov, ki vsebuje vsaj podatke o zadnjih petih v celoti odigranih igrah (in o morebitni trenutno potekajoči igri), in sicer: stavo, dobitek, rezultat žrebanja oziroma izid igre vključno z vsemi delnimi izidi, kot npr. izidi podiger. Če število delnih izidov v zadnjih petih igrah (vključno z morebitno trenutno potekajočo igro) preseže deset, hranjenje vseh starejših delnih izidov ni zahtevano. Ne glede na to pa je zahtevano hranjenje vseh tistih delnih izidov zadnjih petih iger, pri katerih lahko pride do dodatnih stav v podigre ali pa do zastavljanja že priigranih kreditov (npr. podvojevanje dobitkov).

15. člen

(1)

Elektronska ruleta mora biti grajena tako, da igranje ob dvignjenem pokrovu kolesa ni mogoče. Kolo elektronske rulete mora izpolnjevati vse mehanske in dimenzionalne zahteve za kolo rulete na igralni mizi.

(2)

Elektronska ruleta mora hraniti dnevnik podatkov za najmanj zadnjih 40.000 izidov iger, ki jih ni mogoče izbrisati ali spremeniti brez posega v zaščitene dele igralne naprave. Skupaj s časovnim žigom posameznega dogodka se morajo ločeno beležiti naslednji podatki:

-

vplačilo,

-

stanje kredita na začetku igre,