TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbama se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se

- v prvem odstavku 1. točke izreka,

- v izpodbijanem delu drugega odstavka 1. točke izreka (glede zahtevka za plačilo 313.211.06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.6.2003 do plačila in za plačilo 6.943,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.7.2004 do plačila)

- in v 2. točki izreka

razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Terjatev tožeče stranke iz naslova odškodnine po 2. odst. 72. člena ZDen za čas do začetka stečajnega postopka nad toženo stranko se lahko poplača samo sorazmerno skupaj s terjatvami ostalih stečajnih upnikov, saj v določbah Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) ni podlage, da bi se ta terjatev lahko poplačala v celoti; ni je mogoče šteti niti za strošek stečajnega postopka niti za katero od prednostnih terjatev iz 2. in 3. odst. 160. člena ZPPSL. Zato bi bilo treba najprej ugotoviti, ali je tožeča stranka v stečajnem postopku nad toženo stranko to terjatev prijavila, nato pa še, kakšna je bila usoda te prijave oziroma terjatve.

Na pravkar predstavljeno stališče ne vpliva niti dejstvo, da je tožeča stranka upravičenje za uveljavljanje obeh zahtevkov (tudi tistega, ki se nanaša na čas pred začetkom stečaja) pridobila šele s sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Up 99/2001-6 z dne 13.11.2002, torej po začetku

stečajnega postopka. Tožeča stranka bi namreč morala terjatev, ki se nanaša na čas pred začetkom stečaja, prijaviti kot pogojno (116. člen ZPPSL), in sicer kot terjatev, ki je povezana z odložnim pogojem.

Drugače je s terjatvijo iz naslova odškodnine za čas po začetku stečajnega postopka nad toženo stranko. Ta terjatev se poplača v celoti, kot strošek stečajnega postopka, vendar pa je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je tožeči stranki to odškodnino prisodilo tudi za čas od izdaje že omenjene sodbe Vrhovnega sodišča opr. št. I Up 99/2001-6 z dne 13.11.2002. Tožeči stranki je bilo namreč nacionalizirano premoženje vrnjeno v last in posest že z navedeno odločbo (prim. 1. odst. 16. člena ZDen), kar pomeni, da ga je že od takrat naprej lahko neposredno in dejansko uporabljala oziroma ga uživala in z njim prosto razpolagala v skladu s predpisi. Zato od takrat naprej tudi ni upravičena do odškodnine iz naslova nemožnosti uporabe

oziroma upravljanja premoženja po 2. odst. 72. člena ZDen.