na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o monitoringu podzemnih voda
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 31-1385/2009, stran 4450 DATUM OBJAVE: 20.4.2009
VELJAVNOST: od 5.5.2009 / UPORABA: od 5.5.2009
RS 31-1385/2009
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 5.5.2009 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: AKTUALEN.
1385. Pravilnik o monitoringu podzemnih voda
Na podlagi petega in šestega odstavka 97. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO‑1A in 70/08) izdaja minister za okolje in prostor
P R A V I L N I K
o monitoringu podzemnih voda
o monitoringu podzemnih voda
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik določa način in obseg izvajanja monitoringa podzemnih voda, pogostost vzorčenja, analiz ali meritev v skladu z 8. členom in 2. točko Priloge V Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 327 z dne 22. 12. 2000, str. 1) in Direktivo 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (UL L št. 372 z dne 27. 12. 2006, str. 19; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/118/ES) ter pogoje za izvajalce monitoringa podzemnih voda.
2. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1.
merilno mesto je mesto vzorčenja ali izvajanja meritev za spremljanje parametrov monitoringa podzemne vode. Merilno mesto je v programu monitoringa podzemnih voda določeno kot vodnjak, vrtina ali izvir podzemne vode ali merski profil vodotoka;
2.
mreža merilnih mest je v merilni sistem povezanih več merilnih mest, ki omogočajo ugotavljanje monitoringa podzemnih voda;
3.
analizna metoda je zaporedje postopkov, ki se uporabljajo pri merjenju posameznega parametra;
4.
meja zaznavnosti je izhodni merilni signal ali vrednost koncentracije, nad katero je mogoče z opredeljeno ravnjo zaupanja potrditi, da se vzorec razlikuje od slepega vzorca, ki ne vsebuje zadevnega parametra;
5.
meja določljivosti je opredeljeni mnogokratnik meje zaznavnosti pri koncentraciji parametra, ki ga je mogoče določiti s sprejemljivo ravnjo natančnosti. Mejo določljivosti je mogoče izračunati z uporabo ustreznega standarda ali vzorca in jo je mogoče določiti s pomočjo najnižje kalibracijske točke na kalibracijski krivulji z izključitvijo slepega vzorca;
6.
merilna negotovost je nenegativen parameter, ki označuje sipanje kvantitativnih vrednosti, ki jih je na podlagi opravljenih informacij mogoče pripisati merjeni veličini;
7.
razširjena merilna negotovost rezultata meritve označuje interval okoli tega rezultata, v katerem z določeno statistično verjetnostjo pričakujemo pravo vrednost merjene veličine.
3. člen
(vrste monitoringa podzemnih voda)
Monitoring podzemnih voda vključuje monitoring kemijskega stanja in monitoring hidroloških pojavov v delu, ki vključuje parametre količinskega stanja podzemnih voda (v nadaljnjem besedilu: monitoring količinskega stanja).
4. člen
(izvajanje monitoringa)
(1)
Monitoring podzemnih voda se izvaja na vodnih telesih ali skupinah vodnih teles podzemnih voda.
(2)
Izvajanje monitoringa podzemnih voda obsega:
– zbiranje in vodenje podatkov o merilnih mestih,
– vzpostavitev in vzdrževanje mreže merilnih mest,
– izvajanje meritev in vzorčenja na merilnih mestih,
– osnovno obdelavo podatkov in vodenje podatkovnih zbirk,
– ugotavljanje kemijskega oziroma količinskega stanja,
– obveščanje pristojnih institucij o preseganju standardov kakovosti oziroma vrednosti praga,
– pripravo programa monitoringa podzemnih voda in
– pripravo poročila o stanju podzemnih voda.
5. člen
(vzpostavitev mreže merilnih mest)
Vzpostavitev mreže merilnih mest za izvajanje meritev in vzorčenja podzemne vode vključuje:
– načrtovanje, postavitev in vzdrževanje merilnih mest za ugotavljanje kemijskega in količinskega stanja podzemnih voda,
– zagotavljanje tehničnih možnosti za izvajanje meritev in odvzem vzorcev na merilnem mestu ter
– opremljanje merilnih mest z napravami za zbiranje in prenos podatkov, če je to potrebno.
II. MONITORING KEMIJSKEGA STANJA
6. člen
(vrsti monitoringa kemijskega stanja)
(1)
Monitoringa kemijskega stanja sta nadzorni in operativni.
(2)
Nadzorni monitoring kemijskega stanja se izvaja eno leto na vsakem merilnem mestu v obdobju veljavnosti načrta upravljanja voda, tako da je na podlagi ugotovitev monitoringa mogoče:
– dopolniti in ovrednotiti dosedanji prikaz vpliva človekovega delovanja na stanje podzemnih voda,
– ugotavljati dolgoročne naravne spremembe in dolgoročne spremembe, ki so posledica človekovih dejavnosti, in
– načrtovati pripravo naslednjega programa monitoringa stanja podzemnih voda.
(3)
Operativni monitoring kemijskega stanja se izvaja v celotnem obdobju veljavnosti načrta upravljanja voda, tako da je na podlagi ugotovitev monitoringa mogoče:
– ugotavljati kemijsko stanje vodnih teles ali skupin vodnih teles podzemnih voda, za katere obstaja tveganje, da ne bodo dosegle ciljev za podzemne vode v skladu s predpisi, ki urejajo vode, in
– ugotavljajo pomembni in stalno naraščajoči trendi onesnaževanja, ki so posledica človekovih dejavnosti.
7. člen
(izbira merilnih mest)
Merilna mesta morajo biti izbrana tako, da omogočajo skladen in izčrpen pregled kemijskega stanja podzemne vode v vsakem povodju ali porečju in da se zazna pojav dolgoročnih trendov naraščanja vsebnosti onesnaževal, ki jih povzroči človek.
8. člen
(izvedba meritev)
(1)
Izvedba meritev monitoringa kemijskega stanja vključuje:
– ugotavljanje sprememb na merilnem mestu glede na stanje, dokumentirano v evidenci merilnih mest za posamezno vodno telo podzemne vode,
– predčrpanje vode iz vodnjaka ali opazovalne vrtine,
– meritve na merilnem mestu,
– merjenje gladine podzemnih voda na merilnem mestu, kadar je to izvedljivo,
– oceno pretoka vode, če je merilno mesto izvir podzemne vode,
– merjenje terenskih fizikalno‑kemijskih parametrov,
– vzorčenje podzemne vode,
– kemijsko stabilizacijo in prevoz vzorcev,
– prevzem in shranjevanje vzorcev v laboratoriju,
– pripravo vzorcev v laboratoriju in analizo ter