Kolektivna pogodba za pretovorno skladiščno dejavnost |...

1752. Kolektivna pogodba za pretovorno skladiščno dejavnost

KOLEKTIVNA POGODBA
za pretovorno skladiščno dejavnost

STRANKI KOLEKTIVNE POGODBE

Kolektivno pogodbo dejavnosti skleneta:

-

Gospodarska zbornica Slovenije Združenje prometa in zvez Ljubljana, Dimičeva 9

in

-

Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije pri ZSSS Ljubljana, Dalmatinova 4

VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE

A. Krajevna:

Za območje Republike Slovenije.

B. Stvarna:

Za podjetja, članice Gospodarske zbornice Slovenije, ki opravljajo pretovorno skladiščno dejavnost na območju Republike Slovenije.

C. Osebna:

Za vse delavce zaposlene za nedoločen ali določen čas v podjetjih, navedenih v točki B, ter za učence in študente na praksi.

D. Časovna:

To pogodbo skleneta pogodbeni stranki za dobo enega leta. Če nobena od strank 3 mesece pred iztekom tega roka ne predlaga spremembe ali dopolnitve, se njena veljavnost podaljša za dobo enega leta.

Pogodba prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

I. NORMATIVNI DEL KOLEKTIVNE POGODBE

1. člen

Objava prostega delovnega mesta

Pred objavo prostega delovnega mesta podjetje najprej prouči možnost prerazporeditve delavca tudi z možnostjo njihovega dodatnega izobraževanja.

V objavi prostega delovnega mesta mora biti navedeno:

-

naziv delovnega mesta,

-

posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja,

-

poskusno delo,

-

poprejšnji preizkus znanja in zmožnosti (14. člen ZTPDR),

-

čas za katerega se sklepa delovno razmerje (nedoločen čas, določen čas),

-

rok v katerem se mora kandidat prijaviti na objavljeno prosto delovno mesto,

-

rok v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri.

2. člen

Posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja

Organizacijski akt o kadrih opredeli posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja kot npr. smer in stopnjo strokovne izobrazbe, zahtevane psihofizične sposobnosti, delovne izkušnje itd.

Delavci, ki bodo imeli pri svojem delu stik s strankami, ne morejo skleniti delovnega razmerja, če aktivno ne obvladajo slovenskega jezika.

3. člen

Organi, ki odločajo o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja, organi, ki opravijo izbiro, organi, ki odločajo o ugovornem postopku

Sklep o potrebi sprejme in izbiro o kandidatih opravi direktor.

Če kandidat, ki ni bil izbran, vendar izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta meni, da postopek pri izbiri ni bil ustrezen, lahko v roku 15 dni poda ugovor na sklep direktorja.

O ugovoru odloča organ upravljanja.

4. člen

Nastanek delovnega razmerja

Delovno razmerje je sklenjeno, ko na podlagi dokončnega sklepa o izbiri kandidat podpiše pogodbo o zaposlitvi in nastopi delo.

Pogodba o zaposlitvi ne sme biti v nasprotju s kolektivno pogodbo.

Če delavec iz neopravičenih razlogov dogovorjenega dne ne nastopi dela, se šteje, da ni sklenil delovnega razmerja.

5. člen

Pogodba o zaposlitvi

S pogodbo o zaposlitvi delavec in podjetje uredita predvsem naslednja vprašanja:

-

sklenitev in trajanje delovnega razmerja,

-

delovno mesto za katero se sklepa delovno razmerje,

-

poskusno delo (če se zahteva),

-

pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),

-

kraj opravljanja dela,

-

delovni čas, odmori, počitki, dopust,

-

ukrepe za posebno varstvo delavcev,

-

izobraževanje,

-

osebni dohodek in nadomestila osebnega dohodka,

-

konkurenčno klavzulo.

Delavec in sindikalni zaupnik lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb; podjetje mu tega ne sme odreči.

V primeru razporeditve delavca na drugo delovno mesto oziroma, če se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena, se nova razmerja uredijo s spremembo pogodbe o zaposlitvi in to pred razporeditvijo delavca.

6. člen

Delovno razmerje za določen čas

Delovno razmerje za določen čas se sklene le pod pogojem, da v podjetju ni presežkov delavcev, ki ustrezajo pogojem razpisanega delovnega mesta.

Če delavec sklene delovno razmerje za določen čas, mora biti v pogodbi o zaposlitvi določeno:

-

zakoniti razlog na podlagi katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje,

-

datum prenehanja delovnega razmerja,

-

če ni mogoče določiti datum, se opredeli način ugotovitve časa prenehanja.

7. člen

Poskusno delo

Poskusno delo se uvede takrat, ko je bilo v objavi določeno, da bo izbrani kandidat opravil poskusno delo.

Trajanje poskusnega dela določa organizacijski akt.

Predsednik komisije mora imeti najmanj enako stopnjo in enako smer strokovne izobrazbe kot delavec, ki je na poskusnem delu, ter najmanj tri leta delovnih izkušenj z delovnega področja delavca, ki je na poskusnem delu. Ostali člani komisije pa morajo imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot delavec, ki je na poskusnem delu in 3 leta delovnih izkušenj.

Kolikor v organizaciji ni delavcev z ustrezno strokovno izobrazbo, se posamezne člane strokovne komisije imenuje izven organizacije.

Pred potekom poskusne dobe je strokovna komisija dolžna izdati pisno oceno delavčeve strokovne in delovne usposobljenosti. V primeru negativne ocene sprejme organ sklep o prenehanju delovnega razmerja.

8. člen

Pripravništvo

Poleg opredelitve pripravništva v splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo, se upoštevajo še naslednje obveznosti podjetja:

-

pred nastopom dela pripravnika se določi mentor, ki mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe določene vrste poklica in najmanj tri leta delovnih izkušenj v stroki, za katero se pripravnik usposablja;

-

med trajanjem pripravniške dobe se imenuje 3-članska strokovna komisija pred katero bo pripravnik opravljal strokovni izpit. Člani strokovne komisije morajo imeti najmanj takšno strokovno izobrazbo kot pripravnik in najmanj 3 leta delovnih izkušenj v stroki;

-

strokovni izpit lahko obsega teoretični in praktični del;

-

če pripravnik ne opravi strokovnega izpita v prvem roku, določi strokovna komisija dobo v kateri mora opraviti strokovni izpit;

-

program pripravništva pripravijo strokovne službe.

Pripravnik, ki drugič ne opravi strokovnega izpita, nima pravice ponavljati strokovnega izpita.

9. člen

Razporeditev iz kraja v kraj

Direktor s soglasjem sindikata lahko razporedi delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve, če kraj novega delovnega mesta ni oddaljen več kot 50 km od delavčevega stalnega bivališča, pri čemer lahko traja pot na delo in z dela največ 2 uri dnevno, ob tem, da je delavcu zagotovljen prevoz z javnim prevoznim sredstvom.

Iz kraja v kraj ne more biti razporejen:

-

invalid, ki ne more neovirano uporabljati javnih prevoznih sredstev,

-

delavka ali delavec samohranilec, ki ima otroka v starosti do 14 let,

-

če gre za delavca, ki bi se mu lahko poslabšalo zdravstveno stanje,

-

če delavec neguje težje telesno ali duševno prizadetega družinskega člana,

-

če gre za delavca starejšega od 50 let.

Gornje omejitve ne veljajo, če podjetje zagotovi delavcu in njegovi družini enakovredno stanovanje ter zaposlitev zakonca in možnost šolanja otrok.

10. člen

Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela (23. člen ZDR)

Direktor lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi zbrane tehnične in delovne dokumentacije.

Delavčevo delo spremlja komisija najmanj 60 dni. Za čas spremljanja se šteje samo prisotnost delavca na delu. V komisijo predlaga enega člana sindikat.

Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta na katerega je razporejen.

Delavec ima pravico do vpogleda v strokovno dokumentacijo na podlagi katere je bil pričet postopek.

V času poskusnega dela in pripravništva postopka ugotavljanja znanja in zmožnosti ni mogoče voditi.

Postopek je javen.

Direktor opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o navedbah direktorja. Na tem razgovoru je prisoten sindikalni zaupnik, če delavec to zahteva ali v to privoli.

O razgovoru, v katerem se delavec izreče o navedbah direktorja, se vodi zapisnik.

Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki nima ustreznega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, sprejme direktor. Sklepa o prenehanju delovnega razmerja ni mogoče izreči, če delavcu ni bil omogočen enak obseg in možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih oziroma podobnih delovnih mestih.

Kolikor obstoja ustrezno prosto delovno mesto, na katerega je mogoče takega delavca razporediti, ni mogoče sprejeti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.

Zoper sklep s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor. O ugovoru delavca odloča organ upravljanja.

11. člen

Začasni in trajni presežki delavcev

Pravice delavcev katerih delo postane začasno ali trajno nepotrebno se urejajo pod pogoji in kriteriji določenimi v zakonu o delovnih razmerjih.

Poleg zakonskih določil se pri urejanju pravic delavcev uporabljajo še naslednji kriteriji:

-

Temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve je vrsta in stopnja strokovne izobrazbe. V primeru enake stopnje zahtevane strokovne izobrazbe obdrži delovno mesto delavec, ki ima zahtevano vrsto in stopnjo strokovne izobrazbe.

-

Kot prvi korekcijski kriterij se v primeru enake vrste in stopnje strokovne izobrazbe, ki se zahteva za določeno delovno mesto upošteva delovna uspešnost. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo večjo delovno uspešnost. V primeru, da delavec smatra, da njegova ugotovljena delovna uspešnost ne ustreza dejanski, lahko zahteva presojo neodvisne komisije, katere člani morajo imeti najmanj enako strokovno izobrazbo kot delavec, katerega delovna uspešnost se ugotavlja. Pred podano ugotovitvijo neodvisne komisije ni mogoče nadaljevati postopka ugotavljanja presežkov delavcev.

-

Kot drugi korekcijski kriterij se upošteva delovna doba. V primeru enake vrste in stopnje strokovne izobrazbe in delovne uspešnosti imajo prednost pri ohranitvi zaposlitve delavci z daljšo delovno dobo.

-

Kot tretji korekcijski kriterij se upošteva delovna doba v podjetju. V primeru, da so prejšnji kriteriji izenačeni, imajo prednost pri ohranitvi zaposlitve delavci z daljšo delovno dobo v podjetju.

-

Kot četrti korekcijski kriterij se upošteva zdravstveno stanje delavca. V poštev pride ob enakem doseganju predhodnih kriterijev. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so oboleli za poklicno boleznijo, med temi pa delavci, ki so utrpeli poškodbe v podjetju.

-

Ob enakem doseganju predhodnih kriterijev se kot peti korekcijski kriterij upošteva socialno stanje delavca. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem, pri čemer se ustrezno upošteva: dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, prejemanje socialnih subvencij, zaposlenost družinskih članov, opravljanje popoldanske obrti, kmetijska dejavnost ter lastništvo oziroma solastništvo podjetij.

Ne glede na navedene kriterije predstavlja presežek delavec, kateremu dohodki, ki jih ustvari izven delovnega razmerja, zagotavljajo normalno socialno varnost. Šteje se, da dohodki delavcu zagotavljajo normalno socialno varnost, kolikor so izkazani v višini kot jo ta kolektivna pogodba določa za IV. skupino.

Podjetje mora delavce pravočasno obveščati o vseh aktivnostih povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja njihovega delovnega položaja.

12. člen

Delovni čas

Poln delovni čas znaša največ 42 ur tedensko.

O razporeditvi delovnega časa v podjetju odloča direktor, pri čemer mora upoštevati potrebe delovnega procesa in zakonsko zagotovljene odmore in počitke delavcev.

Prerazporeditev delovnega časa oziroma uvedba deljenega delovnega časa je zaradi boljšega izkoriščanja delovnih sredstev in doseganja večje učinkovitosti mogoča predvsem na naslednjih področjih dela:

-

servisna opravila,

-

gostinske usluge,

-

varovanja oziroma zaščita objektov,

-

delo vezano na skladiščenje in carinjenje blaga.

V primeru prerazporeditve delovnega časa se fond ur uravnava vsakih 6 mesecev. Delovni čas, ki presega 6-mesečni fond ur, se kompenzira z odsotnostjo delavca oziroma obravnava kot nadurno delo.

Delavcem, invalidom II. kategorije in delavcem, ki so na medicinski rehabilitaciji in ki imajo pravico delati s krajšim delovnim časom od polnega, se delovni čas ne sme podaljšati v primeru prerazporeditve delovnega časa.

13. člen

Odreditev dela preko polnega delovnega časa

Direktor odredi delo preko polnega delovnega časa v primerih, ki jih določa zakon o delovnih razmerjih ali drug zakonski predpis.

O uvedbi solidarnostnega dela preko polnega delovnega časa odločajo organi upravljanja.

14. člen

Počitki

V primeru deljenega polnega delovnega časa ima delavec pravico do vmesnega počitka, ki ne sme biti krajši od ene ure. Ta počitek se ne šteje za čas prebit na delu.

15. člen

Letni dopust

Delavec ima v posameznem koledarskem letu pravico do letnega dopusta, trajajočega najmanj 20 delovnih dni, oziroma največ 35 delovnih dni, ne glede na to, ali dela poln ali krajši delovni čas od polnega. Pri obračunu letnega dopusta se upošteva 5-dnevni delovni teden.

Delavec pridobi pravico do izrabe letnega dopusta po 6 mesecih nepretrganega dela. Delavec, ki v koledarskem letu ne dopolni 6 mesecev nepretrgane delovne dobe, ima pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta in sicer za vsak dopolnjeni mesec 1/12 letnega dopusta, odmerjenega po merilih iz te pogodbe.

Podjetje je delavcu dolžno omogočiti koriščenje letnega dopusta. Če tega ne omogoči, je delavcu odškodninsko odgovorno.

16. člen

Merila za določitev višine letnega dopusta

Letni dopust nad minimalnim iz 15. člena se delavcem določa po naslednjih merilih:

a)

pogoji dela,

b)

zahtevnost dela,

c)

skupna delovna doba,

d)

socialne in zdravstvene razmere.

a)

Pogoji dela

Delavcem, ki opravljajo dela, ki so izpostavljena neugodnim atmosferskim razmeram (mraz, prepih, vlaga, prah, smrad, izpušni plini) ali opravljajo dela z nevarnimi snovmi (eksplozivna sredstva, kemikalije, strupi) pripada do 5 dni dopusta v skladu z določili splošnega akta podjetja.

b)

Zahtevnost dela

- za dela VI. stopnje zahtevnosti                  1 dan
- za dela VII. stopnje zahtevnosti                 2 dni
- za dela VIII. in IX. stopnje zahtevnosti         3 dni

c)

Skupna delovna doba

- za dela VI. stopnje zahtevnosti                  1 dan
- za dela VII. stopnje zahtevnosti                 2 dni
- za dela VIII. in IX. stopnje zahtevnosti         3 dni

- do 3 let                                         4 dni
- nad 3 – 6 let                                    5 dni
- nad 6 - 10 let                                   6 dni
- nad 10 – 15 let                                  7 dni
- nad 15 – 20 let                                  8 dni
- nad 20 – 25 let                                  9 dni
- nad 25 – 30 let                                 10 dni
- nad 30 let                                     11 dni.

Upošteva se tista pokojninska doba, ki jo delavec doseže do konca koledarskega leta, za katerega mu pripada dopust.

d)

Socialne in zdravstvene razmere

-

delavcem mlajšim od 18 let (velja tudi leto v katerem izpolnijo 18 let) 7 dni

-

materam z enim ali več predšolskimi otroki ter očetom samohranilcem z otroci do 15 let starosti 3 dni

-

delavcem, ki so izpolnili 50 let starosti 5 dni

-

delavcu, ki mu je priznana najmanj 60% telesna okvara, delovnemu invalidu, ki ima pravico do skrajšanega delovnega časa ter delavcu, ki neguje in varuje težje telesno ali duševno prizadeto osebo 5 dni.

Dolžina letnega dopusta se določi ob nastopu dela in začetku vsakega koledarskega leta na podlagi dejstev, ki takrat obstajajo. Če se do nastopa letnega dopusta spremenijo dejstva, ki vplivajo na njegovo dolžino, se letni dopust ustrezno podaljša ali skrajša.

Odločba o odmeri pripadajočega letnega dopusta mora biti izdana do konca meseca februarja tekočega leta.

Razpored letnih dopustov določi direktor do konca meseca marca, po predhodnem dogovoru z delavci in sindikati.

Čas bolezni in drugih odsotnosti z dela, ki se štejejo v delovno dobo delavca in za katere je priznano nadomestilo osebnega dohodka, se ne všteva v letni dopust.

Delavci, ki opravljajo delo v tujini, lahko izrabijo letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta.

17. člen

Izredni plačani dopust

Kolektivna pogodba za pretovorno skladiščno dejavnost

Časovnica