Uredba o enotni metodologiji za izdelavo programov za...

5604. Uredba o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja za objekte in naprave javnih služb varstva okolja

Na podlagi 23. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 in 56/02) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja za objekte in naprave javnih služb varstva okolja

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta uredba določa enotno metodologijo za pripravo in ocenjevanje investicij določenih javnih služb varstva okolja (v nadaljevanju: metodologija).

Javne službe iz prejšnjega odstavka so: oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, ravnanje s komunalnimi odpadki, odlaganje ostankov komunalnih odpadkov ter službe incineracije, imobilizacije, kompostiranja in drugega uničevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javne službe).

Metodologija obsega: določitev osnov za ovrednotenje in ocenjevanje investicij, določitev vrst in obvezne vsebine investicijske dokumentacije, določitev postopkov in udeležencev pri pripravi investicijske dokumentacije ter pri ocenjevanju investicij in določitev meril za ugotavljanje učinkovitosti investicij.

Vsebine enotne metodologijo za pripravo in ocenjevanje investicij javnih služb varstva okolja, ki niso določene s to uredbo, ureja uredba o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja (Uradni list RS, št. 82/98, 86/98 in 43/99).

2. člen

Razlage pojmov

Pojmi v tej uredbi imajo naslednji pomen:

1.

“Analiza občutljivosti” je analiza učinkov in tveganj, ki so posledica spreminjanja ključnih stroškov in koristi investicije.

2.

“Analiza stroškov in koristi” je način ekonomskega ovrednotenja, pri katerem se v denarju izrazijo stroški in koristi, upoštevajo pa se tudi stroški in koristi, ki se jih ne da izraziti v denarju.

3.

“Analiza stroškovne učinkovitosti” je primerjava stroškov različnih tehnologij izdelave ali zagotavljanja enakih ali podobnih končnih izdelkov ali storitev, pri čemer ni nujno, da je njihova vrednost izražena v denarju.

4.

“Celovit projekt” sestavlja več investicijskih projektov, od katerih vsak predstavlja tehnično-tehnološko in ekonomsko zaokroženo celoto, kot na primer naložba v izgradnjo sistema za ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov.

5.

“Diskontiranje” je postopek za pretvarjanje bodočih denarnih vrednosti v primerljivo sedanjo vrednost s pomočjo diskontne stopnje.

6.

“Diskontna stopnja” je letna odstotna mera, po kateri se sedanja vrednost denarne ali kake druge obračunske enote nacionalnega gospodarstva v naslednjih letih zmanjšuje s časom.

7.

“Ekonomska analiza” je skupni naziv za ovrednotenja, pri katerih se upoštevajo vsi ekonomski stroški in koristi.

8.

“Ekonomska doba investicije” je privzeto obdobje, za katerega ugotavljamo učinke investicije. Obsega obdobje od začetka realizacije investicije, poskusnega in rednega obratovanja s predpisano standardno kvaliteto. Ekonomska doba objektov in naprav javnih služb varstva okolja se določi z upoštevanjem njihove življenjske dobe.

9.

“Interna stopnja donosnosti” je tista diskontna stopnja, pri kateri je neto sedanja vrednost projekta enaka nič.

10.

“Investicije” v tej uredbi so investicije v objekte in naprave javnih služb varstva okolja in so naložbe v povečanje in ohranjanje premoženja države, lokalnih skupnosti in drugih vlagateljev. Investicije so aktivnosti pri rabi resursov, ki bodo prinesle koristi v prihodnosti.

11.

“Investicijska dokumentacija” je sistematičen sestav izračunov, opisov, načrtov in dokazil in medsebojnih primerjav in obsega: dokument identifikacije investicijskega projekta, predinvesticijsko zasnovo, investicijski program, novelacijo investicijskega programa, študijo izvedbe nameravane investicije, poročilo o izvajanju investicijskega projekta in poročilo o spremljanju učinkov investicije.

12.

“Investicijski projekt” je skupek vseh aktivnosti v okviru neke investicije, pri katerem se uporabljajo omejeni resursi z namenom pridobivanja koristi.

13.

“Investitor ali soinvestitor” je pravna oseba, ki je opredeljena v investicijski dokumentaciji. Investitor je lahko hkrati tudi naročnik.

14.

“Minimalna varianta” je varianta, ki vključuje stroške za ohranjanje zmogljivosti na obstoječem nivoju v ekonomski dobi investicijskega projekta.

15.

“Negotovost” je verjetnost, da bo v procesu investiranja, poskusni in redni proizvodnji, prišlo do spremembe izhodiščnih pogojev ter posledično do spremembe rezultata; če je možno to verjetnost številčno izraziti, jo imenujemo stopnja tveganja.

16.

“Neto sedanja vrednost” je razlika med diskontiranim tokom vseh koristi in diskontiranim tokom vseh stroškov investicije.

17.

“Objekti in naprave javnih služb varstva okolja” so objekti in naprave za: oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, ravnanje s komunalnimi odpadki, odlaganje ostankov komunalnih odpadkov ter incineracijo, imobilizacijo, kompostiranje in drugo uničevanje komunalnih odpadkov.

18.

“Odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta” je oseba, ki jo v ta namen imenuje investitor.

19.

“Ovrednotenje” je postopek določitve ciljev, raziskave različnih variant ter primerjave stroškov in koristi pred odločitvijo o nameravani investiciji.

20.

“Projektna dokumentacija” je dokumentacija po predpisih o graditvi objektov in drugih predpisih in je podlaga za pripravo investicijske dokumentacije.

21.

“Splošna diskontna stopnja” je spodnja cena rabe kapitala, ki jo ob upoštevanju tveganja zagotavlja investicijski program v času svoje ekonomske dobe.

22.

“Relativna neto sedanja vrednost” je razmerje med neto sedanjo vrednostjo projekta in investicijskimi stroški.

23.

“Stalne cene” so enotni imenovalec vseh vrednostnih izrazov. To so cene, ki veljajo v času izdelave investicijske dokumentacije. Stalne cene lahko vključujejo tudi pričakovane strukturne spremembe, ki se preverjajo v analizi občutljivosti.

24.

“Tekoče cene” so cene, kakršne pričakujemo v času realizacije investicije; pri analizi delno realiziranih investicij so tekoče cene dejansko realizirane cene za realizacijo investicije na osnovi situacij oziroma obračunov del.

25.

“Upravljavec investicije” je pravna oseba, ki upravlja z izvedeno investicijo po predaji v uporabo in skrbi za zagotavljanje predvidenih učinkov.

26.

“Varianta brez investicije” je varianta, ki ne vključuje nobenih investicijskih izdatkov za ohranjanje obstoječih kapacitet.

3. člen

Področje uporabe

Metodologija se uporablja v postopku izdelave programov za javna naročila investicijskega značaja in sprejemanja odločitev o:

1.

investicijah v nakup, gradnjo, rekonstrukcijo, adaptacijo in investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev javnih služb varstva okolja (objektov, opreme, zemljišč, nematerialnega premoženja),

2.

prodaji ali opustitvi uporabe obstoječih osnovnih sredstev javnih služb varstva okolja,

3.

investicijah v javne službe varstva okolja, ki zahtevajo državna poroštva,

4.

investicijah, vključenih v nacionalni program varstva okolja in druge strateške in operativne dokumente.

4. člen

Metodologijo sestavljajo:

1.

metodološke osnove za pripravo dokumentov, ki se uporabljajo kot strokovna podlaga za ocenjevanje upravičenosti in učinkovitosti investicij,

2.

določitev vrst in vsebin investicijske dokumentacije v postopku investiranja,

3.

določitev posameznih vrst investicijske dokumentacije glede na vrednost investicijskega projekta po stalnih cenah v času priprave dokumentacije,

4.

določitev postopkov in udeležencev investiranja pri pripravi investicijske dokumentacije, ocenjevanju učinkovitosti investiranja ter odločanju o investicijah in

5.

določitev meril za ocenjevanje upravičenosti ter učinkovitosti investicij, ki se izvaja v vseh fazah investicijskega procesa, tj. od priprave investicijske dokumentacije do spremljanja učinkov izvedenih investicij.

Posamezne vrste investicijske dokumentacije, ki jo je treba predložiti po 3. točki prejšnjega odstavka so:

-

za investicijske projekte vrednosti med 50,000.000 in 100,000.000 tolarjev, najmanj dokument identifikacije investicijskega projekta,

-

za investicijske projekte nad vrednostjo 100,000.000 tolarjev, dokument identifikacije investicijskega projekta in investicijski program,

-

za investicijske projekte nad vrednostjo 500,000.000 tolarjev, dokument identifikacije investicijskega projekta, predinvesticijsko zasnovo in investicijski program.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je treba predložiti dokument identifikacije investicijskega projekta ne glede na vrednost tega projekta:

-

pri tehnološko zahtevnih investicijskih projektih,

-

pri investicijah, ki imajo v svoji ekonomski dobi pomembne finančne posledice (na primer visoki stroški vzdrževanja itd.),

-

v primerih, ko obstaja več variant za doseganje določenih ciljev.

Če je bila predložena predinvesticijska zasnova za celovit projekt, ni potrebno predložiti predinvesticijskih zasnov za posamezne investicijske projekte, čeprav njihova vrednost presega 500,000.000 tolarjev, če so ciljne predpostavke iz celovitega projekta ostale nespremenjene.

5. člen

Metode, ki se uporabljajo za ugotavljanje upravičenosti investicij, so:

1.

analiza stroškov in koristi,

2.

analiza stroškovne učinkovitosti,

3.

podjetniška analiza poslovanja za tisti del dejavnosti, ki se trži,

4.

analiza vplivov investicije na proračun,

5.

analiza občutljivosti.

II. OSNOVE ZA OVREDNOTENJE IN OCENJEVANJE INVESTICIJ

6. člen

Osnovni postopek ovrednotenja obsega:

1.

Določitev ciljev:

-

cilji se določijo na osnovi evidentiranja potreb in možnosti ter načinov njihovega uresničevanja,

-

cilji morajo biti usklajeni s strategijami, nacionalnim programom varstva okolja in drugimi strateškimi in operativnimi dokumenti in predpisi s področja varstva okolja ter opredeljeni tako, da je možno ugotavljati in preverjati njihovo uresničevanje,

-

cilji morajo biti definirani tako, da je možno identificirati ekonomične variante za njihovo realizacijo.

2.

Pripravo predlogov variant za doseganje ciljev:

-

za oceno izvedljivosti ciljev investicije je obvezna izdelava najmanj primerjave minimalne variante (ali variante “brez” investicije) z varianto “z” investicijo. Varianta »brez« investicije je tudi varianta pri kateri je cilj dosežen brez investicije v sistem (na primer oskrba pitne vode z dovozom, odvodnja in čiščenje odpadnih voda z odvozom iz septičnih jam na čistilno napravo, odvoz odpadkov na odlagališče v dostopnem sistemu). Kot varianto »z« investicijo je potrebno obravnavati tudi vključitev v sistem v drugi lokalni skupnosti ali kak drug ekonomsko upravičen sistem. Variante se med seboj razlikujejo glede na različne možne lokacije, tehnološke rešitve, predračunske vrednosti investicije, vire in načine financiranja, roke izvedbe, institucionalni okvir in organiziranost opravljanja dejavnosti javne službe in druge pomembnejše elemente investicije,

-

variante obsegajo investicijo v celoti ter posamezne ekonomsko-tehnične celote, ki so podlaga za projekt za razpis ter razpisno dokumentacijo za oddajo del,

-

v posameznih primerih se upoštevajo variante, ki so posledica vsebinskih razlik pri oddaji del ali načinov financiranja (fazna gradnja, koncesije, gradnja na ključ itd.).

3.

Opredelitev vrednostnega in fizičnega obsega stroškov in koristi vsake od variant:

-

v ovrednotenje so vključeni stroški in koristi posameznih udeležencev v celotnem procesu investiranja,

-

ocenjevanje količin temelji na predračunu kot sestavini predpisane projektne dokumentacije,

-

stroški in koristi, ki jih upoštevamo pri ovrednotenju, so:

1.

naložbe v zemljišča, objekte, opremo ter ostali investicijski stroški (stroški investicijske dokumentacije, stroški nadzora, stroški financiranja itd.) ter investicijsko vzdrževanje v ekonomski dobi investicije,

2.

stroški obratovanja v ekonomski dobi investicije,

3.

koristi, ki jih lahko izrazimo v denarju in nedenarne koristi (posredne in neposredne),

-

stroški in koristi se ugotavljajo po statični (za reprezentativno leto v ekonomski dobi) in dinamični metodi (za celotno ekonomsko dobo investicije) in v obdobju, v katerem pričakujemo njihov nastanek,

-

izhodiščni podatki (kot na primer podatki o prebivalstvu) morajo biti usklajeni s podatki, s katerimi razpolagajo ali jih objavljajo institucije z javnimi pooblastili,

-

vsi stroški in koristi so izraženi v denarju na primerljivih osnovah (stalne cene, diskontiranje, eskontiranje),

-

vsaka varianta vsebuje izračun finančno-tržnih, ekonomskih in drugih kazalcev učinkovitosti investicij ter opis meril, ki jih ni možno izraziti v denarju,

-

pri ocenjevanju programov za javna naročila investicijskega značaja se uporablja splošna diskontna mera, ki upošteva stanje in tendence dolgoročne obrestne mere in tveganja v okolju splošnega gospodarskega (ne)ravnotežja.

4.

Ugotavljanje občutljivosti variant:

Investicijska dokumentacija vsebuje analizo občutljivosti investicije tako, da:

-

opredeli kritične parametre investicijskega projekta, pri katerih so projekcije nezanesljive, po vrstnem redu vplivanja na končni rezultat investicije oziroma po stopnjah tveganja ter

-

izkaže ugotovitve analize v možnih vplivih na končni rezultat oziroma v možnih odmikih od projekcij.

5.

Izbor optimalne variante in predstavitev rezultatov:

-

vsako od variant je potrebno presojati tudi z vidika omejitvenih dejavnikov (finančnih, zakonskih, regionalnih, okoljevarstvenih, institucionalnih itd.),

-

v predstavitvi rezultatov morajo biti navedeni cilji, obravnavane variante, primerjava variant, optimalna varianta, način ocenjevanja izvedbe in obratovanja investicije.

6.

Novelacijo investicijskega programa:

-

novelacija investicijskega programa se izdela, če se spremenijo ključne predpostavke iz investicijskega programa (na primer sprememba tehnologije, terminskega plana izvedbe, virov financiranja, sprememb na tržišču itd.) v takem obsegu, da se bodo najmanj za 15% spremenili stroški ali koristi investicije,

-

v novelaciji investicijskega programa se ugotavljajo odstopanja, ki so v mejah odstopanj iz analize občutljivosti, odstopanja, ki so posledica pomanjkljivosti pri projektiranju in odstopanja, na katera projektanti niso mogli vplivati,

-

upravičenost izdelave novelacije investicijskega programa se preveri pred začetkom izvajanja investicije in ob poročilih o izvajanju investicije ter v primeru, ko je od veljavnega investicijskega programa do odločitve o investiciji preteklo več kot eno leto.

Postopek iz prejšnjega odstavka se primerno uporabi glede na vrsto posamezne investicijske dokumentacije.

Uredba o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja za objekte in naprave javnih služb varstva okolja

Časovnica