TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 313/2013 z dne 24. 4. 2013 se v delu, ki se nanaša na odločitev o zahtevku za javno opravičilo in na njej akcesorno odločitev o stroških, razveljavi. Zadeva se v tem delu vrne Višjemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.

Pravna oseba, torej tudi politična stranka, po naravi stvari ne more biti nosilka pravice do človeškega dostojanstva in zato tudi ne ustavne pravice do varstva (subjektivne, notranje) časti – torej do varstva občutenja oziroma zavedanja sebe kot vrednega bitja. Tudi politične stranke pa uživajo pravico do varstva ugleda, izhajajočo iz 35. člena Ustave. Če ne bi bile varovane pred neresničnimi (neutemeljenimi) oziroma slabovernimi trditvami, ki nedovoljeno razgrajujejo njihov ugled v javnosti, bi bilo namreč njihovo delovanje lahko znatno okrnjeno. Politična stranka kot tvorba, katere namen je doseči in izvrševati oblast, mora biti podvržena nenehnemu kritičnemu nadzoru demokratične javnosti, zato sta že v samo njeno pojavnost vgrajeni javnost in transparentnost. Temu ustrezno je pri tehtanju ustavnih vrednot, posebej v koliziji s svobodo izražanja, teža ugleda politične stranke ustrezno majhna.   Sodišče krši pravico do varstva ugleda iz 35. člena Ustave, če z neustreznim ovrednotenjem pomena, ki ga ima sporočilo za povprečnega bralca, izhodišče tehtanja pravic v koliziji (ustavne pravice do svobode izražanja na eni strani in pravice do ugleda na drugi) zasnuje tako, da to učinkuje v škodo pravice do varstva ugleda.   Pomen (vsebino) naslova članka je treba presojati skupaj s celotnim člankom. Vendar to ne pomeni, da naslov nima domala nikakršnega pomena in sporočilne teže. Če naslov članka, skupaj z delom besedila članka, objavljenega na naslovnici časopisa, insinuira ugled spodjedajoče sporočilo, nadaljnje besedilo članka z iste in z naslednje strani pa te sporočilnosti ne podpira, to ne pomeni, da spornega insinuiranega sporočila ni ali da mu je zaradi nadaljevanja članka odvzeta vsakršna teža.