5763. Uredba o načinu izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda in o koncesijah teh javnih služb
Na podlagi 3., 7., 32. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP in 38/10 – ZUKN), 11. in 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) ter 161. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o načinu izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda in o koncesijah teh javnih služb
(1)
Ta uredba ureja način izvajanja, organizacijo, financiranje in koncesijo za izvajanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda (v nadaljnjem besedilu: javne službe).
(2)
Ta uredba se ne uporablja za naloge gospodarske javne službe iz 4. in 5. točke drugega odstavka 98. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15; v nadaljnjem besedilu: Zakon o vodah), ki se izvajajo na morju kot specializirana strokovna naloga v organu v sestavi ministrstva, pristojnega za pomorstvo.
(3)
Ta uredba je tudi koncesijski akt za koncesijo za izvajanje javnih služb in se šteje za akt o javno-zasebnem partnerstvu.
(4)
Koncesija javnih služb po tej uredbi je javnonaročniško javno-zasebno partnerstvo po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javno-zasebnem partnerstvu).
Koncendent v koncesijskem razmerju je Republika Slovenije, v njenem imenu Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), naloge koncedenta v koncesijskem razmerju pa izvaja Direkcija Republike Slovenije za vode (v nadaljnjem besedilu: direkcija) kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), razen tistih nalog in odločitev, ki so po tej uredbi ali drugem predpisu izrecno v pristojnosti ministrice ali ministra, pristojnega za vodo (v nadaljnjem besedilu: minister) oziroma ministrstva.
Poleg pomenov, določenih v Zakonu o vodah in Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu, imajo izrazi v tej uredbi še naslednji pomen:
1.
koncesija: je koncesija za izvajanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda po tej uredbi;
2.
koncesionar: je pravna ali fizična oseba, ki izvaja gospodarske javne službe na področju urejanja voda na podlagi koncesije;
3.
konzorcij: je oznaka za dve ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki na podlagi medsebojnega obligacijskopravnega razmerja, sklenjenega skladno s 17. členom te uredbe, vložijo skupno vlogo za pridobitev koncesije.
II. JAVNE SLUŽBE IN ORGANIZACIJA NJIHOVEGA IZVAJANJA
1.
obratovanje in vzdrževanje vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih količin;
2.
obratovanje, vzdrževanje in spremljanje stanja vodne infrastrukture, namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda;
3.
izvedba izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda;
4.
vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč, razen nalog obvezne državne gospodarske javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč morja;
5.
zagotavljanje vodovarstvenega nadzora.
(2)
Podrobneje določa naloge, dela in storitve, ki sestavljajo javne službe iz prejšnjega odstavka, predpis, ki določa vrste in obseg nalog obveznih državnih gospodarskih javnih služb urejanja voda.
5. člen
(območja izvajanja javne službe)
(1)
Javne službe se izvajajo na celotnem ozemlju Republike Slovenije.
(2)
Javna služba se izvaja na naslednjih območjih:
1.
območje zgornje Save, ki obsega porečje Save s pritoki od izvira Save Dolinke in izvira Save Bohinjke do sotočja s Soro, vključno s porečjem Sore;
2.
območje srednje Save, ki obsega porečje Save s pritoki od sotočja s Soro do sotočja s Savinjo, brez Savinje, ter del porečja Kolpe do sotočja z Dolskim potokom;
3.
območje spodnje Save, ki obsega porečje Save s pritoki od sotočja s Savinjo do državne meje z Republiko Hrvaško z vsemi pritoki, ter del porečja Kolpe od sotočja z Dolskim potokom do meje z Republiko Hrvaško in del porečja Sotle od sotočja z Bistrico do državne meje z Republiko Hrvaško;
4.
območje Savinje, ki obsega porečje Savinje s pritoki, vključno z delom porečja Sotle od izvira do sotočja z Bistrico;
5.
območje porečja Drave;
8.
območje povodja jadranskih rek z morjem.
(3)
Posamezna območja iz prejšnjega odstavka in njihove meje so določene v Prilogi 1 v merilu 1:1.000.000, ki je sestavni del te uredbe.
(4)
Podrobneje so meje iz prejšnjega odstavka prikazane kot prostorski podatek v digitalni vektorski obliki, ki ga hrani direkcija.
6. člen
(organizacija izvajanja javne službe)
(1)
Javne službe po tej uredbi se izvajajo na podlagi podeljene koncesije ali v okviru javnega podjetja.
(2)
Za izvajanje vseh nalog, del in storitev javne službe iz prvega odstavka 4. člena te uredbe se za posamezno območje iz drugega odstavka prejšnjega člena podeli koncesija enemu koncesionarju, razen v kolikor ni v nadaljevanju določeno drugače.
(3)
Ne glede na določbe prejšnjega člena se koncesija za izvajanje del in storitev čiščenja gladine celinskih voda, preprečevanja onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč celinskih voda ter obalne linije morja iz okvira javne službe zaradi naravnih in drugih nesreč podeli enemu koncesionarju na celotnem območju Republike Slovenije.
(4)
Na območju spodnje Save od Suhadola do državne meje z Republiko Hrvaško, določenem s predpisi, ki opredeljujejo pogoje koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save in način izvajanja javne službe urejanja voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja Spodnje Save, izvaja javne službe iz prvega odstavka 4. člena te uredbe javno podjetje, ustanovljeno na podlagi teh predpisov. Javne službe lahko javno podjetje izvaja s podizvajalci brez upoštevanja omejitev iz 25. člena te uredbe.
(5)
Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline, določenem v skladu s predpisi, ki določajo Krajinski park Sečoveljske soline, vključno z vodnimi in priobalnimi zemljišči morja, izvaja javne službe na podlagi pogodbe iz sedmega odstavka 48. člena Zakona o vodah skladno s predpisi o vodah upravljavec parka, določen po predpisih o ohranjanju narave, in sicer po ceni, ki ne sme presegati cene koncesionarja na območju iz 8. točke drugega odstavka 5. člena te uredbe. Javne službe lahko upravljavec parka izvaja s podizvajalci brez upoštevanja omejitev iz 25. člena te uredbe. V pogodbi, ki se z upravljavcem parka kot uporabnikom vodne infrastrukture na območju parka sklene po sedmem odstavku 48. člena Zakona o vodah, se uredi tudi izvajanje nalog in obveznosti javne službe na območju parka in način njihovega financiranja.
(5)
Kadar se vodna infrastruktura v skladu s prvim odstavkom 48. člena Zakona o vodah uporablja tudi za izvajanje vodne pravice za rabo voda ali za odvzem naplavin, izvaja naloge, dela in storitve vzdrževanja te vodne infrastrukture skladno s to uredbo in drugimi predpisi imetnik te vodne pravice na podlagi sedmega odstavka 48. člena Zakona o vodah. Ta določba se uporablja tudi za vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč, namenjenih izvajanju vodne pravice za rabo voda ali za odvzem naplavin.
III. NAČIN IZVAJANJA GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB IN NJIHOVO FINANCIRANJE
7. člen
(cilji izvajanja javnih služb)
Z izvajanjem javnih služb se na območju Republike Slovenije v javnem interesu zagotavlja ohranjanje in uravnavanje vodnih količin, spremljanje stanja in varstvo pred škodljivim delovanjem voda, vključno z izvedbo izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti, vzdrževanje vodne infrastrukture, vodnih ter priobalnih zemljišč, vodovarstveni nadzor in skrb za hidromorfološko stanje vodnega režima.
8. člen
(uporaba vodne infrastrukture)
(1)
Za izvajanje javnih služb se uporablja vodna infrastruktura v lasti države skladno s predpisi, ki urejajo vode.
(2)
Uporaba vodne infrastrukture iz prejšnjega odstavka je za izvajalca javne službe brezplačna v obsegu, kot je to potrebno za izvajanje javne službe.
(3)
Izvajalec javne službe mora ravnati z naravnim in grajenim vodnim javnim dobrim v skladu s predpisi, ki urejajo vode, ter koncesijsko pogodbo.
9. člen
(način izvajanja)
(1)
Izvajalec javne službe mora zagotoviti izvajanje teh javnih služb v vseh pogojih, ob vsakem času in pravočasno ter v obsegu, ki ga določi koncedent z letnim programom dela.
(2)
Letni program dela pripravi direkcija do oktobra predhodnega leta. Realizacijo plana pripravi koncesionar do konca marca za preteklo leto. Na podlagi tega direkcija pripravi primerjavo in preveri odstopanja. V kolikor pride do sprememb del med letom, se pripravi dopolnitev letnega programa del.
(3)
Pri izvajanju javne službe morajo biti upoštevane določbe predpisov, ki urejajo vode, varstva okolja, ohranjanja narave, ribištva in lovstva, urejanja prostora in graditve objektov, ki se nanašajo na dejavnost javnih služb.
10. člen
(naloge v zvezi z naravnimi nesrečami)
(1)
Izvajalec javnih služb izvaja v primeru naravne nesreče zaradi škodljivega delovanja voda interventne ukrepe skladno z Zakonom o vodah in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(2)
Za javne službe, ki se izvajajo na podlagi koncesije, se v koncesijski pogodbi podrobneje uredi tudi možnost opravljanja določenih del in storitev v primeru sanacije posledic naravne nesreče zaradi škodljivega delovanja voda in izrednega onesnaženja voda kot posledici naravne ali druge nesreče skladno Zakonom o vodah in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(3)
Če to terja obseg posledic naravne ali druge nesreče, zaradi katerega koncesionar ne more v celoti izvesti potrebnih interventnih ukrepov ali določenih del in storitev v primeru sanacije posledic naravne nesreče, lahko koncedent naroči izvedbo dela in storitve iz prejšnjega odstavka koncesionarjem, ki imajo koncesijo na drugih območjih iz 5. člena te uredbe.
(4)
Koncedent lahko direktno naroči izvedbo interventnih ali sanacijskih del iz prejšnjega odstavka drugim koncesionarjem v primeru, ko obseg dela za 30% presega višino letnih sredstev, namenjenih izvajanju javne službe na območju koncesije, kjer je prišlo do naravne nesreče zaradi škodljivega delovanja voda.
(5)
Naloge, dela in storitve iz tega člena se koncesionarju plačajo po pogodbi, po cenah, določenih v koncesijski pogodbi skladno z 22. členom te uredbe.
(1)
Javne službe po tej uredbi se financirajo iz proračuna Republike Slovenije in drugih sredstev.
(2)
Posamezna dela in gradnje v okviru javne službe lahko sofinancira lokalna skupnost ali druga pravna oziroma fizična oseba, če to ne ovira ali preprečuje izvajanja javne službe ali splošne rabe vodnega javnega dobra. Navedena financiranja morajo biti vključena v letni program dela, opredeljenem v 9. členu te uredbe.
(3)
Za pridobitev in izvajanje koncesije po tej uredbi se ne plačuje koncesijska dajatev.
IV. KONCESIJA ZA JAVNE SLUŽBE
12. člen
(predmet in območje posamezne koncesije)
(1)
Predmet posamezne koncesije iz drugega odstavka 6. člena te uredbe je izvajanje javne službe na območjih, opredeljenih v drugem odstavku 5. člena te uredbe. Izjeme so opredeljene v tretjem in četrtem odstavku 6. člena te uredbe.
(2)
Predmet koncesije iz tretjega odstavka 6. člena te uredbe je izvajanje del in storitev čiščenja gladine celinskih voda ter preprečevanja onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč celinskih voda iz okvira javne službe na celotnem območju Republike Slovenje.
(3)
Na območju, opredeljenem v četrtem odstavku 6. člena te uredbe, izvaja javno službo javno podjetje v skladu s predpisi, ki opredeljujejo pogoje za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save in način izvajanja javne službe urejanja voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja Spodnje Save.
(4)
Na posameznem območju koncesije se podeli za obseg izvajanja javne službe iz prejšnjih odstavkov ena koncesija enemu koncesionarju.
(5)
Isti koncesionar lahko pridobi več koncesij iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(6)
V času trajanja koncesije za posamezno območje koncesije iz prvega in drugega odstavka tega člena ni dovoljeno podeliti druge koncesije po tej uredbi, razen v kolikor se druga koncesija podeli pred prenehanjem koncesijskega razmerja prejšnje koncesije zaradi zagotovitve nepretrganega izvajanja javne službe tako, da novi koncesionar začne izvajati koncesijo, ko jo preneha izvajati prejšnji koncesionar.
13. člen
(trajanje koncesije)
(1)
Koncesija po tej uredbi se podeli za sedem let (rok koncesije).
(2)
Rok koncesije začne teči z dnem, določenem v koncesijski pogodbi. Če v koncesijski pogodbi ni določen začetek teka roka koncesije, začne ta rok teči naslednji dan po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(3)
Rok koncesije poteče s potekom istega dneva v istem mesecu v sedmem letu od dneva začetka teka roka koncesije.
14. člen
(druga dejavnost koncesionarja)
(1)
Koncesionar lahko v roku koncesije opravlja druge dejavnosti, kolikor to ne ovira izvajanja nalog, ukrepov, del in storitev, ki so predmet koncesije.
(2)
Če koncesionar izvaja druge dejavnosti, mora zagotoviti ločeno evidentiranje različnih dejavnosti skladno z zakonom, ki ureja preglednost finančnih odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti, in predpisi, izdanimi za izvrševanje takega zakona.
15. člen
(postopek podelitve koncesije)
(1)
Koncesija po tej uredbi se podeli v postopku sklenitve javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva po 27. členu Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.