TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbama obtoženca in njegovega zagovornika se deloma ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o kazenski sankciji tako spremeni, da se obdožencu izrečena kazen z n i ž a na 1 (eno) leto zapora, ter se mu nato ob upoštevanju pravnomočno določenih kazni po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I K 624/98 z dne 13.3.1999 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Kp 600/99 z dne 20.7.1999 šest mesecev zapora, treh let zapora in enega leta in šestih mesecev zapora na podlagi določila 2. točke II. odstavka 47. člena Kazenskega zakonika i z r e č e e n o t n a k a z e n 5 (pet) let in 6 (šest) mesecev zapora.

Sicer pa se pritožbi obtoženca in njegovega zagovornika zavrneta kot neutemeljeni in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Glede na to, da zagorovnikov predlog ni bil usmerjen k razčiščevanju obtoženčeve prištevnosti, se je strinjati z razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev predloga za postavitev izvedenca psihiatra. Po določbi I. odstavka 265. člena ZKP sodišče izvedenca psihiatra postavi le takrat, kadar nastane sum, da je pri obtožencu zaradi trajne ali začasne duševne bolezni, začasne druševne motnje ali duševne zaostalosti ali zaradi kake druge trajne ali hude duševne motenosti prištevnost izključena ali zmanjšana. Zaključki sodišča prve stopnje o zavrnitvi dokaznega predloga, da ni razlogov za razčiščevanje določenih pojmov iz psihiatrije s postavitvijo izvedenca psihiatra ob tem, da ni bil vnešen dvom v obtoženčevo prištevnost, so tako utemeljeni.