Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v...

5380. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Postojna

Na podlagi 16. člena Statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 30/07), 58. in 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89) v zvezi s 56. členom Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) in Dogovora o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meril za določanje višine nadomestila (Uradni list SRS, št. 19/86) je Občinski svet Občine Postojna na 10. seji dne 14. 11. 2007 sprejel

O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Postojna

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

V Občini Postojna se za uporabo stavbnega zemljišča na območjih, ki jih določa ta odlok, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo).

2. člen

Za stavbno zemljišče po 1. členu tega odloka se štejejo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.

Kot zazidana stavbna zemljišča se štejejo zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.

Kot nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

2.a člen

Nadomestilo se plačuje od stanovanjske površine stanovanj in počitniških objektov oziroma poslovne površine stavbe.

Stanovanjska površina stanovanja ali počitniškega objekta je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaž(e) za osebna vozila.

Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Kot poslovni prostor se štejejo tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti, kot so nepokrita in pokrita skladišča, interna parkirišča in dvorišča, delavnice na prostem, kampi in športno-rekreacijski tereni v sklopu turističnih objektov, gostinski vrtovi.

2.b člen

Za zazidano stavbno zemljišče se po tem odloku štejejo tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih je zgrajena oziroma se na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja gradi katera koli vrsta stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, če so takšne parcele oziroma njihovi deli v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 in spremembe – v nadalj. ZGO-1), določene kot gradbene parcele.

Če zemljiške parcele iz prejšnjega odstavka oziroma njihovi deli še niso določeni kot gradbene parcele, pridobijo takšne zemljiške parcele oziroma njihovi deli status zazidanega stavbnega zemljišča s pravnomočno odločbo o parcelaciji, izdano v skladu z določbami 215., 216. oziroma 217. člena ZGO-1 ali pa, ko postane gradbeno dovoljenje, izdano za objekt, ki naj bi se gradil na njej, dokončno.

Do pravnomočnosti odločbe o parcelaciji oziroma dokončnosti gradbenega dovoljenja iz prejšnjega odstavka, se površina parcel iz prejšnjega odstavka, ko se od nje odšteje površina, na kateri stoji stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, pomnožena s faktorjem 1,5, šteje kot površina nezazidanega stavbnega zemljišča, vendar samo, če preostali deli takih zemljiških parcel hkrati izpolnjujejo tudi pogoje iz prvega odstavka tega člena.

2.c člen

Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja določene vrste objekta iz tretjega odstavka 2. člena tega odloka, če je na njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj območja, za katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča.

Ne glede na gornje določbe se šteje, da je za zemljiške parcele iz prvega odstavka tega člena zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, če je za območje, na katerem ležijo:

a)

sprejet državni ali občinski lokacijski načrt in je izvedba opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo najmanj predvidena v razvojnem programu proračuna Občine Postojna za tekoče leto;

b)

sprejet občinski prostorski red, kadar imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.

Šteje se, da je možno izvesti priključke na komunalno omrežje in njihova raba, kadar je komunalno omrežje v razdalji 100 m od roba gradbene parcele.

Ne glede na gornje določbe se za nezazidana stavbna zemljišč štejejo tudi tiste zemljiške parcele, ki jih določa peti odstavek 218.b člena ZGO-1, in sicer so to zemljiške parcele, za katere je z lokacijskim načrtom določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin:

a)

če je z lokacijskim načrtom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja na njih izvede sanacija tako, da se namenijo za gradnjo;

b)

če je za takšno izkoriščanje na njih že podeljena koncesija, vendar se z izkoriščanjem na njih še ni začelo;

c)

če se je z izkoriščanjem na njih že prenehalo in je z lokacijskim načrtom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja izvede sanacija tako, da se vzpostavi prejšnje stanje oziroma da se na njih uredijo kmetijska zemljišča ali gozd, takšna sanacija pa še ni izvedena.

2.č člen

Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča iz prejšnjega člena se upošteva:

a)

v primerih, ko je gradbena parcela določena, se upošteva površina tistih zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih še ni zgrajena nobena stavba in za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da so zazidljive za stanovanjske ali poslovne stavbe,

b)

v primerih, ko k obstoječemu objektu še ni določena gradbena parcela, se upošteva tista površina, ki tvori površine zemljiških parcel ali njihovih delov, če so takšne parcele oziroma njihovi deli v skladu z določbami tega Odloka in Zakona o graditvi objektov določene kot gradbene parcele, od katerih se odšteje tisti del površine, na kateri stoji ali se gradi katerakoli vrste stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja, pomnožena s faktorjem 1,5,

c)

v primerih, ko zazidljiva gradbena parcela še ni določena, se določi površina iz uradnih podatkov zemljiškega katastra za vse zemljiške parcele ali njihove dele, ki so določene z veljavnimi prostorskimi sestavinami občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 oziroma občinskim prostorskim planom in veljavnimi izvedbenimi prostorskimi akti, kot stavbna zemljišča, na katerih še ni zgrajen ali na katerih se še ne gradi katera koli vrste stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja.

Ne glede na gornje določbe tega člena se določi površina za odmero nezazidanega stavbnega zemljišča samo za tista nezazidana stavbna zemljišč, ki izpolnjujejo pogoje iz 2.c člena tega Odloka glede komunalne opremljenosti.

3. člen

Zavezanci za plačilo nadomestila so skladno z Zakonom o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in Uradni list RS, št. 44/97) neposredni uporabniki zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora).

V primeru solastništva je zavezanec za plačevanje nadomestila tisti od solastnikov, ki je neposredni uporabnik stavbnega zemljišča oziroma tisti, za katerega se solastniki dogovorijo.

Kolikor najemnik ali drug uporabnik nadomestila ne plača v določenem roku, se nadomestilo odmeri lastniku.

II. OBMOČJA ZAJEMANJA NADOMESTILA

4. člen

Območje Občine Postojna se razdeli v:

1.

območje: ožje središče mesta Postojna: Jamska cesta obojestransko, Titov trg v celoti, Ljubljanska cesta obojestransko, do vključno hišne številke 14 in 15, Titova cesta v celoti, Novi trg, Ulica 1. maja obojestransko do vključno hišne številke 11 in 22, Cankarjeva ulica obojestransko, do vključno hišne številke 3 in 10, Prešernova obojestransko v celoti, Gregorčičev drevored obojestransko, Vojkova ulica obojestransko, Tržaška cesta obojestransko, do odcepa za Pot k Pivki in vključno hišne številke 39, Jenkova ulica, Pot k Pivki, do priključka na Kosovelovo, Kosovelova obojestransko od priključka na Jamsko cesto, do priključka na Pot k Pivki ter Vilharjeva ulica v celoti.

2.

območje: ureditveno območje mesta Postojna izven 1. in 3. območja.

3.

območje: del mesta Postojna, ki obsega Javorniško pot, Jeršice, del Ljubljanske ceste od objektov »Kasarne« v smeri proti Planini, Pod Jelovico, Raubarkomanda, Čukovca ter ureditvena območja Prestranka, Stare vasi, Velikega otoka in Zaloga.

4.

območje: ureditvena območja: Bukovje, Dilce, Goriče, Grobišče, Hrašče, Hrenovice, Hruševje, Koče, Landol, Mali otok, Matenja vas, Orehek, Planina, Rakitnik, Razdrto, Studenec, Studeno, Slavina, del Slavinj ob regionalni cesti II. reda, Šmihel pod Nanosom, Zagon, Belsko, Brezje, Gorenje, del naselja Hrenovice »pri Fari«, Liplje, Lohača, Mala Brda, Malo Ubeljsko, del naselij Orehek in Razdrto, ki zajema objekte Kmetijske zadruge, Predjama, Rakulik, Sajevče, Slavinje, Strane, Strmca, Velika Brda, Veliko Ubeljsko, Žeje.

5. člen

Meje območij zajemanja nadomestila so določene v kartografski dokumentaciji Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Postojna za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana Občine Postojna za obdobje 1986–1990 – dopolnjen 2004 (Uradni list RS, št. 78/04).

III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA

6. člen

Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:

1.

opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami;

2.

lega in namembnost stavbnega zemljišča;

3.

smotrna uporaba stavbnega zemljišča;

4.

izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka.

7. člen

Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Postojna

Časovnica