1439. Zakon o probaciji (ZPro)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o probaciji (ZPro)
Razglašam Zakon o probaciji (ZPro), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 24. maja 2017.
Ljubljana, dne 1. junija 2017
Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O PROBACIJI (ZPro)
(1)
Ta zakon ureja namen, opredelitev in vsebino probacije, način izvajanja probacije, organe, pristojne za njeno izvajanje, ter njihove naloge.
(2)
Za osumljenca ali osumljenko, obdolženca ali obdolženko, storilca ali storilko, obsojenca ali obsojenko, ki so vključeni v probacijo, se v tem zakonu uporablja enoten izraz oseba, vključena v probacijo (v nadaljnjem besedilu: oseba).
2. člen
(opredelitev in vsebina probacije)
(1)
Probacija je izvrševanje pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom, dela v splošno korist kot načina izvršitve kazni zapora ali denarne kazni ter hišnega zapora na podlagi sodne odločbe po kazenskem zakoniku, pogojnega odpusta z varstvenim nadzorstvom na podlagi odločbe komisije za pogojni odpust po kazenskem zakoniku, dela v splošno korist v postopku poravnavanja ali pri odloženem pregonu, naloge odprave ali poravnave škode pri odloženem pregonu na podlagi sklepa ali sporazuma državnega tožilca po zakonu, ki ureja kazenski postopek (v nadaljnjem besedilu: sankcija).
(2)
Probacija se izvršuje v skupnosti in vključuje omejitve svobode z naložitvijo pogojev in obveznosti, ki jih izreče organ iz prejšnjega odstavka.
(3)
Za osebe, ki so v probacijo vključene po kazenskem zakoniku, je probacija usmerjena v pomoč, varstvo ali nadzor oseb z namenom zmanjšanja ponovitve kaznivega dejanja in uspešnega vključevanja v družbo.
(4)
Uprava Republike Slovenije za probacijo (v nadaljnjem besedilu: uprava) s strokovno obravnavo osebam, ki so v probacijo vključene po kazenskem zakoniku, nudi pomoč pri identifikaciji vzrokov, ki so vplivali na storitev kaznivega dejanja, pri njihovem odpravljanju, pomoč pri razreševanju osebnih stisk in težav, pomoč pri urejanju življenjskih okoliščin in vzpostavljanju sprejemljivih oblik vedenja. Strokovna obravnava lahko vključuje tudi spremljanje vedenja oseb v različnih življenjskih okoljih z namenom prepoznavanja in odpravljanja tistih oblik vedenja, ki ovirajo uspešno vključevanje v družbo.
Uprava organizira, vodi in nadzoruje izvrševanje dela v splošno korist po zakonu, ki ureja prekrške.
4. člen
(zagotavljanje pogojev za izvrševanje probacije)
Republika Slovenija zagotavlja pogoje za izvrševanje probacije, za delovanje uprave in za izvajanje programov, v katere se vključujejo osebe v skladu z njihovimi potrebami in izrečeno sankcijo.
5. člen
(temeljna načela)
Probacija se izvaja ob upoštevanju načela:
-
zakonitosti (pri izvajanju sankcij se osebam lahko naložijo le tiste obveznosti ali omejitve, ki so izrečene z odločbo ali drugim aktom, ki je podlaga za njihovo izvajanje),
-
prostovoljnega soglasja in sodelovanja osebe pri sankcijah, ki se nanjo nanašajo,
-
spoštovanja človekovih pravic osebe,
-
spoštovanja človekovih pravic žrtev kaznivih dejanj,
-
nediskriminacije glede na spol, raso, barvo kože, jezik, vero, invalidnost, spolno usmerjenost, politično ali drugo prepričanje, narodnost ali socialni izvor, pripadnost narodni manjšini, premoženje, rojstvo ali kakšno drugo okoliščino,
-
sodelovanja z drugimi javnimi ali zasebnimi organizacijami ali skupnostmi,
-
dostopnosti, nepristranskosti in učinkovitosti pritožbenih postopkov,
-
rednega spremljanja in nadzorstva nad delom uprave.
II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI OSEB
(1)
Osebi je zagotovljeno varstvo osebnosti in tajnost osebnih podatkov.
(2)
Oseba ima pravico sodelovati pri pripravi osebnega načrta.
(3)
Oseba ima pravico seznaniti se z vsebino poročila, ki ga probacijska enota pripravi zaradi izvrševanja probacijske naloge ali na zahtevo državnega tožilca, sodišča ali komisije za pogojni odpust.
(4)
Oseba ima pravico zahtevati in pridobiti informacije v zvezi z izvrševanjem sankcij, ki so mu naložene in jih izvršuje uprava, ter v zvezi z razpoložljivimi oblikami pomoči.
(5)
Oseba se lahko vključuje tudi v druge programe in aktivnosti, ki jih organizira uprava.
(6)
Oseba, ki meni, da so ji bile med izvajanjem probacijskih nalog kršene temeljne človekove pravice, lahko zahteva sodno varstvo. Zahtevo za sodno varstvo oseba vloži na okrožno sodišče, na območju katerega deluje probacijska enota. V zvezi s postopkom za sodno varstvo se smiselno uporabljajo določbe o sodnem varstvu obsojencev po zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij.
(7)
Če gre za druge kršitve pravic ali za druge nepravilnosti, za katere ni zagotovljeno sodno varstvo, ima oseba pravico pritožiti se pri direktorju ali direktorici uprave (v nadaljnjem besedilu: direktor). Če oseba ne dobi odgovora v 30 dneh od vložitve pritožbe ali če se ne strinja z odločitvijo direktorja, ima pravico vložiti vlogo na ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). V primeru ugotovljenih kršitev in nepravilnosti naloži ministrstvo upravi njihovo odpravo.
7. člen
(obveznosti osebe)
-
izpolnjevati vse obveznosti in navodila, ki ji jih je naložilo sodišče, državni tožilec ali komisija za pogojni odpust,
-
sodelovati pri pripravi osebnega načrta,
-
izpolnjevati vse obveznosti in navodila, določene v osebnem načrtu,
-
nemudoma sporočiti spremembo naslova stalnega ali začasnega bivališča in druge podatke, pomembne za izvajanje probacije,
-
navajati resnične podatke.
8. člen
(organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge)
Probacijske enote izvajajo probacijske naloge na podlagi naslednjih zahtev ali odločitev organov, ki zahtevajo izvršitev teh nalog (v nadaljnjem besedilu: organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge):
-
zahteve državnega tožilca za pripravo poročila o storilcu zaradi odstopa ovadbe ali obtožnega predloga in pripravo sporazuma v postopku poravnavanja in pripravo sporazuma, ali zaradi priprave navodil in določitev nalog v primeru odloženega kazenskega pregona,
-
zahteve sodišča za pripravo poročila o osebi zaradi nadomestitve kazni s pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom, ali izvršitve kazni z izvrševanjem dela v splošno korist ali hišnim zaporom,
-
zahteve zavoda, ki izvršuje kazen zapora, pri načrtovanju pogojnega odpusta z varstvenim nadzorstvom,
-
pravnomočne in izvršljive odločbe sodišča o pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom, ali o izvršitvi dela v splošno korist ali hišnega zapora,
-
sklepa državnega tožilca o odložitvi kazenskega pregona ali sporazuma, sklenjenega v postopku poravnavanja,
-
ali odločbe komisije za pogojni odpust o pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom.
9. člen
(probacijske naloge)
Probacijske enote izvajajo naslednje probacijske naloge:
1.
priprava poročila državnemu tožilcu za odločitev o odstopu ovadbe ali obtožnega predloga v postopek poravnavanja in pripravo sporazuma,
2.
priprava poročila državnemu tožilcu o storilcu za odločitev o uvedbi pregona ali za pripravo navodil ter določitev nalog v primeru odložitve kazenskega pregona,
3.
priprava in vodenje naloge odprava ali poravnave škode pri odloženem kazenskem pregonu,
4.
priprava poročila za sodišče zaradi odločitve o izbiri kazenske sankcije in varstvenega nadzorstva,
5.
izvrševanje varstvenega nadzorstva pri pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom,
6.
izvrševanje varstvenega nadzorstva pri pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom,
7.
izvrševanje hišnega zapora,
8.
organizacija, vodenje in nadzor izvrševanja dela v splošno korist,
9.
sodelovanje z zavodom za prestajanje kazni zapora pri načrtovanju pogojnega odpusta z varstvenim nadzorstvom.
Podrobnejšo vsebino in način izvrševanja probacijskih nalog, nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona, poročanje in vodenje dokumentacije predpiše ministrica ali minister, pristojen za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister), s pravilnikom.
Organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, odločbo ali sporazum o pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom, o pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom, o opravljanju dela v splošno korist, o hišnem zaporu ali izpolnitvi določenih nalog, o odloženem pregonu ali sporazum o poravnavanju (v nadaljnjem besedilu: pravni akt) posreduje probacijski enoti takoj, najpozneje pa v osmih dneh od pravnomočnosti odločbe oziroma sklenitve sporazuma.
(1)
Po prejemu pravnega akta iz prejšnjega člena probacijska enota začne izvajati potrebne aktivnosti in najpozneje v osmih dneh od prejema pravnega akta, v primeru hišnega zapora pa od prejema obvestila zavoda za prestajanje kazni zapora, pozove osebo, da se zglasi na probacijski enoti z namenom priprave osebnega načrta. V pozivu na zglasitev mora biti oseba opozorjena na svoje obveznosti in o možnih posledicah, če se pozivu ne odzove, ali če ne sodeluje pri izvajanju probacijske naloge. Ob zglasitvi na probacijski enoti se preveri istovetnost osebe.
(2)
Če se oseba v osmih dneh od dneva, ko je bila pozvana na probacijsko enoto, ne zglasi ali ne sporoči upravičenih razlogov za svoj izostanek, ali če ji poziva na zglasitev ni bilo mogoče vročiti na naslovu, ki ga je dala organu, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, probacijska enota o tem obvesti organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge in je izrekel sankcijo.
(3)
Če organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, po prejemu obvestila o izostanku iz prejšnjega odstavka ugotovi, da se oseba na probacijski enoti ni zglasila iz razlogov, ki bi opravičili njen izostanek, ali da kljub danemu soglasju ni pripravljena sodelovati pri izvajanju probacijske naloge in da zaradi tega niso več podani pogoji za njeno izvajanje, ravna v skladu z zakonom, po katerem ji je bila sankcija izrečena, in o svoji odločitvi v roku osmih dni od prejema obvestila obvesti probacijsko enoto.
13. člen
(ocena dejavnikov tveganja)
(1)
Za potrebe priprave osebnega načrta oziroma za izdelavo poročila za sodišče, državnega tožilca ali komisijo za pogojni odpust, probacijska enota izdela oceno dejavnikov tveganja in potreb po strokovni obravnavi za uspešnejšo vključitev osebe v družbo (v nadaljnjem besedilu: ocena dejavnikov tveganja) s pomočjo uporabe predpisanega modela ocenjevanja dejavnikov tveganja, ki ga predpiše minister.
(2)
Za pripravo ocene dejavnikov tveganja iz prejšnjega odstavka se uporabljajo osebni podatki iz zbirke podatkov o osebah, ki jo uprava vodi na podlagi 37. člena tega zakona ter drugi podatki, ki niso osebni podatki.
14. člen
(določitev svetovalca)
(1)
Vodja probacijske enote za vsako osebo v roku, ki ne sme biti daljši od dveh delovnih dni od prejema pravnega akta, izmed probacijskih uslužbencev določi svetovalko ali svetovalca (v nadaljnjem besedilu: svetovalec), ki skupaj z osebo pripravi osebni načrt.
(2)
Kadar zavod za prestajanje kazni zapora pozove probacijsko enoto k sodelovanju v skladu s 26. členom tega zakona, določi vodja probacijske enote svetovalca v dveh delovnih dneh od prejema poziva zavoda.
(1)
Osebni načrt je individualiziran način izvrševanja sankcije, ki jo je določil organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge. Osebni načrt se pripravi glede na vrsto probacijske naloge na podlagi ocene dejavnikov tveganja, razgovora z osebo, individualnih potreb ter okoliščin osebe in osebnih podatkov iz zbirke podatkov o osebah iz prve alineje drugega odstavka 37. člena tega zakona ter drugih podatkov, ki niso osebni podatki, pridobljenih na podlagi tega zakona.
(2)
V osebnem načrtu se opredelijo stiki med osebo in svetovalcem, morebitni izvajalci sankcij, po potrebi se opredelijo tudi dejavniki, ki vplivajo na storitev kaznivega dejanja osebe in ukrepi, katerih cilj je odprava teh dejavnikov, metode in roki za njihovo izvajanje in roki za izvedbo osebnega načrta.
(3)
Stiki z osebo se izvajajo v obliki individualnih razgovorov ali skupinskih srečanj, ki potekajo v probacijski enoti, pri izvajalcih individualnih ali skupinskih socialnovarstvenih, izobraževalnih, psihosocialnih, zdravstvenih ali drugih ustreznih programov, ki jih izvajajo organi, organizacije, nevladne organizacije ali druge pravne ali fizične osebe (v nadaljnjem besedilu: izvajalec sankcij), na domu osebe ali v drugih prostorih, dogovorjenih v osebnem načrtu.
(4)
Ne glede na prejšnje odstavke tega člena, osebni načrt za osebe, ki jim je izvršitev dela v splošno korist določena po zakonu, ki ureja kazenski postopek ali po zakonu, ki ureja prekrške, vsebuje izvajalca sankcije, rok in obseg izvedbe dela v splošno korist, opredelitev stikov med osebo, svetovalcem in izvajalcem sankcije ter se pripravi na podlagi razgovora z osebo in individualnih potreb osebe.
(5)
Osebni načrt potrdi vodja probacijske enote najpozneje v 30 dneh od prve zglasitve osebe na probacijski enoti. Oseba s svojim podpisom sprejme osebni načrt. Če oseba osebnega načrta ne podpiše, probacijska enota obvesti organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, ki lahko v skladu z zakonom, po katerem ji je bila sankcija izrečena, prekliče izrečeno sankcijo, na kar mora biti oseba opozorjena pred začetkom priprave osebnega načrta.
(6)
Med izvajanjem osebnega načrta morata svetovalec in oseba vzdrževati redne osebne stike.
16. člen
(spremljanje osebnega načrta)
(1)
Kadar je oseba napotena na delo v splošno korist ali kadar osebni načrt vsebuje tudi izvrševanje posameznih navodil, morajo izvajalci sankcij, pri katerih se naloge izvršujejo, probacijski enoti v skladu z dogovorom poročati o poteku izvajanja navodil za posamezno osebo.
(2)
Svetovalec spremlja in nadzira, ali oseba izpolnjuje obveznosti, ki so ji bile naložene ter hkrati opozarja osebo na morebitna odstopanja od naloženih obveznosti.
(3)
O izvrševanju varstvenega nadzorstva ob pogojni obsodbi ali pogojnem odpustu, o izvrševanju dela v splošno korist ali o izvrševanju hišnega zapora svetovalec obvesti organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, vsake štiri mesece oziroma vsakih šest mesecev, če izrečeni ukrep traja več kot leto dni.
(4)
Svetovalec izdela končno poročilo o poteku posamezne sankcije ter ga posreduje organu, ki je zahteval izvrševanje probacijske naloge.
17. člen
(posledice neizpolnjevanja osebnega načrta)
(1)
Če svetovalec na podlagi poročila iz prvega odstavka prejšnjega člena ugotovi, da oseba ne izpolnjuje naloženih navodil ali ne sodeluje oziroma v celoti ali deloma ne izpolnjuje obveznosti, določenih z osebnim načrtom, ali se izmika stiku s svetovalcem ali kako drugače krši naložene obveznosti, na to opozori osebo, lahko pa ji tudi predlaga spremembo osebnega načrta ali pa organu, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, predlaga spremembo navodil.
(2)
Če svetovalec ugotovi, da oseba kljub opozorilom in morebitni spremembi osebnega načrta ali navodil še vedno ne izpolnjuje svojih obveznosti, lahko vodja probacijske enote organu, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge predlaga spremembo sankcije.
(3)
Če organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, po prejemu obvestila o neizpolnjevanju obveznost ugotovi, da niso več podani pogoji za njegovo izvajanje, lahko prekliče izrečeno sankcijo in na novo odloči. Ob neizpolnjevanju nalog v okviru dela v splošno korist sodišče s sklepom odloči, da se izrečena kazen zapora izvrši v obsegu neopravljenega dela.