Odločba o razveljavitvi drugega odstavka 31. člena zakona o Radioteleviziji Slovenija

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 73-2630/1994, stran 4214 DATUM OBJAVE: 24.11.1994

VELJAVNOST: od 10.12.1994 / UPORABA: od 10.12.1994

RS 73-2630/1994

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 24.11.1994 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 13.2.2026 je:

ČISTOPIS
AKTUALEN

UPORABA ČISTOPISA
OD 24.11.1994

DO nadaljnjega

Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan

Vplivi
Čistopisi

rev

- 1
- 1
- 1

fwd

2630. Odločba o razveljavitvi drugega odstavka 31. člena zakona o Radioteleviziji Slovenija

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti zakona, začetem na zahtevo Vrhovnega sodišča na podlagi 156. člena ustave, na seji dne 9. 11. 1994

odločilo:

Določba drugega odstavka 31. člena zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 18/94) se razveljavi.

Obrazložitev

Vrhovno sodišče je ob odločanju v konkretni zadevi v upravnem sporu menilo, da določba drugega odstavka 31. člena zakona o RTV ni v skladu z 2. in s 155. členom ustave, zato je na podlagi 156. člena ustave postopek prekinilo in vložilo zahtevo za presojo ustavnosti. V zahtevi navaja:

da pojem "potrditve" imenovanja vnaša v zakonsko določbo nejasnost, saj poleg že standardnih in uveljavljenih pojmov "imenovanja in razrešitve" uvaja nov pojem, pri čemer pa ne določa niti pogojev, ki naj bi bili svetu RTV (v nadaljevanju: svet) podlaga pri odločanju, niti ne določa postopka za ugotavljanje teh pogojev,

glede na status RTV Slovenija kot javnega zavoda, glede na naloge generalnega direktorja in glede na sestavo sveta spada funkcija generalnega direktorja med javne funkcije, ni pa to izključno politična funkcija,

izpodbijana zakonska določba je nedorečena in onemogoča Vrhovnemu sodišču, da bi preverilo skladnost izpodbijanega akta (t.j. sklepa sveta) z zakonom,

načelo pravne države zahteva, da je zakonska ureditev dovolj jasna in nedvoumna, torej taka, da zagotavlja varovanje pravic in onemogoča zlorabo zakonskih določb,

izpodbijana določba tudi retroaktivno posega v pridobljene pravice pri izvrševanju funkcije generalnega direktorja, ki je bil imenovan za štiri leta; k imenovanju je dal soglasje Državni zbor, z izpodbijano zakonsko določbo pa je odločanje o potrditvi ali nepotrditvi mandata prepuščeno svetu, tako da o tem arbitrarno odloča.

Državni zbor v odgovoru na zahtevo navaja, da ima izpodbijana zakonska določba značaj prehodne določbe, ki ne predvideva prekinitve mandata dosedanjemu generalnemu direktorju ex lege, ampak ureja institut "potrditve" (zaupnice), ki mu v primeru pozitivnega izida glasovanja omogoča nadaljevanje mandata. Takšna ali drugačna ureditev tega vprašanja pa je nedvomno v domeni zakonodajalca in ne more biti ustavno sporna. Državni zbor ob tem še navaja:

potrditev imenovanja dosedanjega generalnega direktorja pomeni predvsem izraz (akt) zaupanja novo sestavljenega sveta, novega organa upravljanja javnega zavoda, do generalnega direktorja kot osebe, odgovorne za uresničevanje programske in poslovne politike RTV Slovenija, ki jo določa svet,

potrditev je potrebna tudi zaradi presoje sveta, ali dosedanji generalni direktor ustreza novim obveznostim, ki mu jih nalaga zakon,

izraženo zaupanje novega organa upravljanja dotedanjemu direktorju je predpogoj za normalno sodelovanje med njima in za poslovanje javnega zavoda v celoti,

izpodbijana določba ni nedorečena in nejasna: v primeru potrditve teče mandat generalnega direktorja naprej, nepotrditev pa ima za posledico ex lege prenehanje mandata,