TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja v primerih osebnih kaznivih dejanj je praviloma izključena in načeloma velja, da je toliko kaznivih dejanj, kolikor je oškodovancev. Izjemoma je mogoča le, ko je podana identičnost oškodovanca. Če pa gre za t.i.

sestavljena kazniva dejanja (primer kaznivega dejanja ropa), ki so osebna zaradi tega, ker ima eno od kaznivih dejanj iz zakonskega dejanskega stanu naravo osebnega kaznivega dejanja, pa identičnost oškodovanca, zoper katerega je bila uporabljena sila ali grožnja, ni prevladujoče merilo za opredelitev več dejanj kot nadaljevanega kaznivega dejanja.

Pri nadaljevanem kaznivem dejanju ropa kot (edini) variabilni kriterij ne zadostuje okoliščina, da sta bili posamični dejanji v okviru nadaljevanega storjeni proti vrstnikom. V tem primeru ne gre za izkoriščanje enake priložnosti za storitev kaznivega dejanja ampak za vprašanje morebitne identičnosti oškodovanca. Zgolj ena lastnost, ki je skupna vsem oškodovancem, ne zadostuje zahtevi povezovalnega kriterija.