TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se glasi:

„Odpravi se odločba tožene stranke št. zadeve ..., št. dosjeja:... z dne 30. 9. 2019 in I. točka odločbe tožene stranke št. dosjeja: ... z dne 28. 5. 2019 in se nadomesti z novo I. točko, ki se glasi:

Zavarovancu A. A., roj. .... 1967, delovnemu invalidu III. kategorije 50 % zaradi posledic poškodbe pri delu in 50 % zaradi bolezni, se prizna pravica do dela na drugem delu: zmožen za delo brez nočnih izmen, brez dvigovanja bremen nad 5 kg, s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, to je od 1. 4. 2019 dalje. V ostalem delu ostane odločba nespremenjena.“

II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Utemeljen je pritožbeni ugovor toženca, da je sodišče neutemeljeno priznalo dodatne stvarne razbremenitve. Sodišče je ob priznanju pravice do dela na drugem delu pri opredelitvi ustreznega dela navedlo, da je tožnik zmožen za delo brez nočnih izmen, brez dvigovanja bremen nad 5 kg, stoje 3/4 ur, sede 3 ure, s hojo po ravnem, s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko. Toženec pravilno opozarja, da stvarna razbremenitev „stoje ¾ ure, sede 3 ure s hojo po ravnem“ ni stvarna razbremenitev, ki jo je podal izvedenski organ.

Ob uveljavljanju novih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja predhodna presoja vzroka invalidnosti ne more biti ovira zato, da se vzrok v ponovnem postopku za naprej ne opredeli drugače. Izvedenski organ je v tem sporu drugače (kot toženec) opredelil vzrok psihičnih težav, zaradi katerih je bila tožniku priznana razbremenitev (časovna in stvarna) kot posledica poškodbe pri delu zaradi trajne osebnosti spremenjenosti po katastrofični izkušnji. Izvedenski organ je ugotovil, da je tožnik zaradi ropa na delovnem mestu razvil psihične težave, ki so se skozi čas razvijale in stopnjevale.