Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem...

2339. Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem električne energije

Na podlagi sedmega odstavka 136. člena Zakona o oskrbi z električno energijo (Uradni list RS, št. 172/21) ter soglasja Agencije za energijo št. 73-2/2024/15 z dne 28. marca 2024 in soglasja Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, št. 007-138/2024/26 z dne 22. avgusta 2024, ELES, operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja, d. o. o., Ljubljana, izdaja

S I S T E M S K A O B R A T O V A L N A N A V O D I L A
za distribucijski sistem električne energije

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem električne energije (v nadaljnjem besedilu: SONDSEE) določajo:

-

sistem obratovanja v distribucijskem elektroenergetskem sistemu;

-

storitve distribucije električne energije po distribucijskem elektroenergetskem sistemu;

-

način zagotavljanja in izvajanja storitev prožnosti na distribucijskem elektroenergetskem sistemu ter pogoje za izvajanje posebnih storitev;

-

razvoj distribucijskega elektroenergetskega sistema;

-

priključitev na distribucijski elektroenergetski sistem;

-

odnose med distribucijskim operaterjem, uporabniki sistema in ostalimi deležniki na trgu z električno energijo;

-

merjenje električne energije, merilne naprave, enotno evidenco merilnih mest, enotno evidenco merilnih točk in načine zagotavljanja podatkovnih storitev;

-

obračun, način zaračunavanja in plačevanja uporabe distribucijskega elektroenergetskega sistema.

(2)

Ta SONDSEE ne veljajo za male in zaprte distribucijske elektroenergetske sisteme.

(3)

Ta SONDSEE se izdajo ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L št. 241 z dne 17. 9. 2015, str. 1).

2. člen

(pomen okrajšav in izrazov)

(1)

Izrazi in okrajšave, uporabljeni v teh SONDSEE, pomenijo:

-

»AGEN« pomeni Agencija za energijo;

-

»APV« pomeni avtomatski ponovni vklop;

-

»agregator« je udeleženec na trgu, ki je dejaven na področju agregiranja;

-

»agregiranje« je dejavnost, ki jo opravlja fizična ali pravna oseba, ki povezuje odjem, hrambo in/ali proizvodnjo električne energije več uporabnikov sistema, z namenom sodelovanja na katerem koli trgu električne energije;

-

»distribucijski elektroenergetski sistem (v nadaljnjem besedilu: DEES)« so distribucijski postroji, naprave in omrežja tipiziranih standardnih napetostnih nivojev 110 kV, 35 kV, 20 kV, 10 kV in 0,4 kV, ki omogočajo distribuiranje električne energije do uporabnikov sistema iz prenosnega omrežja in obnovljivih virov;

-

»distribucijski operater« je izvajalec javne gospodarske službe dejavnosti distribucijskega operaterja električne energije;

-

»dodatno merilno mesto (v nadaljnjem besedilu: DMM)« je merilno mesto pri uporabniku sistema in se nahaja za merilnim mestom na prevzemno-predajnem mestu uporabnika sistema ali na isti ravni. En ali več DMM se vzpostavijo za podredno merjenje potrebno za izvajanje storitev deljene dobave, storitve prožnosti na DEES ali posebnih storitev;

-

»elektroenergetski postroj (v nadaljnjem besedilu: EEP)« je celotna električna oprema za proizvodnjo, prenos, pretvarjanje, distribucijo in uporabo električne energije (SIST EN 50110-1: 2013);

-

»faktor moči (cosφ)« je količnik med delovno in navidezno močjo;

-

»faktor tgφ« je količnik med jalovo in delovno močjo;

-

»HEE« pomeni hranilnik električne energije;

-

»interno navodilo« je akt, s katerim distribucijski operater ureja področja, ki niso urejena v drugih predpisih, ki ga obvezujejo, in določa naloge posameznim lastnikom distribucijskega sistema električne energije v skladu s predpisi o izvajanju gospodarskih javnih služb s področja distribucije električne energije;

-

»izgube v DEES« so razlika med prevzeto in oddano električno energijo na prevzemno-predajnih mestih in se delijo na tehnične izgube, ki so posledica fizikalnih lastnosti elementov DEES, obratovalnega stanja DEES in njegove obremenitve, komercialne izgube, ki so posledica napak pri merjenju, napak pri zaračunavanju, nezmožnosti odčitavanja števca, ter neupravičen odjem, ki je posledica nezakonitega posega v merilne naprave in obračunske varovalke ter samovoljnega priklopa na DEES;

-

»izpad« je slučajen, z motnjo pogojen izklop dela omrežja;

-

»KOEE« pomeni kakovost oskrbe z električno energijo;

-

»koncept zaščite« je zasnova, ki določa vrsto zaščitnih naprav, način vgradnje, vrednosti nastavitev in ostale zahteve glede na značilnosti omrežja;

-

»kriterij n-1« je osnovni kriterij zanesljivosti, ki zagotavlja, da ob izpadu kateregakoli posameznega elementa DEES ne pride do preobremenitev elektroenergetskih naprav ali motenj v obratovanju;

-

»lastna raba« je električna energija, porabljena za obratovanje same proizvodne naprave, za pogon napajalnih črpalk, kompresorjev, mlinov, gorilnikov, čistilne naprave in drugih podobnih naprav, ki so nujne za delovanje proizvodne naprave;

-

»lastni odjem« pomeni neto proizvedena električna energije, ki se skupaj z energijo, dovedeno iz omrežja, porabi na kraju samem za druge namene kakor za lastno rabo proizvodne naprave;

-

»lastnik distribucijskega sistema« je pravna ali fizična oseba, ki ima z distribucijskim operaterjem sklenjeno pogodbo, s katero so urejena vsa vprašanja uporabe tega sistema za opravljanje nalog distribucijskega operaterja po ZOEE;

-

»ločilno mesto« je mesto, namenjeno za povezavo ali ločitev med sistemom, ki ga upravlja distribucijski operater, in sistemom, ki ga upravlja sistemski operater prenosnega sistema, ali napravami uporabnikov;

-

»merilna točka (v nadaljnjem besedilu: MT)« je administrativna entiteta, kjer se merijo ali izračunavajo produkti energije in moči;

-

»merilne naprave« so naprave za merjenje in registracijo električne energije, ki morajo ustrezati zakonsko določenim zahtevam;

-

»merilni podatek« je na merilni napravi izmerjena količina produkta, to je razlika dveh števčnih stanj v pripadajočem določenem časovnem obdobju. Za merilni podatek na merilnih mestih z možnostjo 15-minutnega merjenja se za namen teh SONDSEE štejejo tudi posamezni 15-minutni merilni podatki in posamezne nadomeščene vrednosti, ki so osnova za obračun produkta;

-

»merilno mesto (v nadaljnjem besedilu: MM)« je fizično mesto, kjer se izvajajo meritve električne energije z merilno opremo, ki vključuje eno merilno napravo. Navadno se nahaja na prevzemno-predajnem mestu;

-

»motnja« pomeni stanje, ko niso napajani vsi odjemalci ali ko kakovost električne energije odstopa od referenčnih vrednosti;

-

»MTK« pomeni mrežno tonsko krmiljenje (daljinski sistem krmiljenja tarife);

-

»nacionalni register prožnosti« pomeni funkcionalno informacijsko rešitev centralizirane ali distribuirane arhitekture za učinkovito izmenjavo informacij o virih in ponudnikih storitev prožnosti, ter nudi podporo procesom registracije in kvalifikacije ter podporo za izmenjavo informacij v zvezi s trgovanjem s prožnostjo oziroma uporabo prožnosti, vključno s procesi validacije realizirane prožnosti ter poravnave;

-

»namenska merilna naprava (v nadaljnjem besedilu: NMN)« pomeni napravo, pritrjeno na ali vgrajeno v sredstvo, ki prodaja storitve prilagajanja odjema ali storitve za zagotavljanje prožnosti na trgu električne energije ali operaterjem prenosnih sistemov in operaterjem distribucijskih sistemov;

-

»naprava za omejevanje toka« je kombinirano zaščitni in/ali obračunski element ter je lahko izvedena kot varovalka ali kot nastavljiva stikalna naprava za omejevanje toka;

-

»napredni merilni sistem« je sistem sistemskih števcev, pripadajoče informacijsko komunikacijske infrastrukture in IT sistemov, ki omogočajo merjenje, daljinsko odčitavanje in upravljanje podatkov o rabi električne energije in drugih energentov;

-

»NN priključek« je:

1.

nadzemni priključek z golimi vodniki, ki obsega vod od distribucijskega omrežja do izolatorjev na uporabnikovem strešnem nosilcu, konzoli ali objektu (stavbi, drogu) vključno z izolatorji;

2.

nadzemni priključek s samonosilnim kablom, ki obsega samonosilni kabel od distribucijskega omrežja do vključno obešališča - sponk priključka na notranjem delu priključka samonosilnega kabla na objektu uporabnika sistema oziroma vključno priključnih sponk na samonosilnem kablu, ko je kabel speljan v priključno omarico objekta uporabnika sistema;

3.

kabelski priključek, ki obsega kabelski vod od distribucijskega omrežja do vključno kabelskih čevljev na vodniku priključnega kabla v priključni omarici objekta uporabnika sistema;

-

»normalno obratovanje« je napajanje vseh odjemalcev, pri čemer so vse veličine v dovoljenih mejah;

-

»nujna oskrba« pomeni oskrbo ranljivih odjemalcev z električno energijo skladno z določili ZOEE;

-

»obračunski akt« je splošni akt AGEN, ki ureja metodologijo za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje;

-

»obračunska merilna točka (v nadaljnjem besedilu: OMT)« je merilna točka z opredeljeno bilančno odgovornostjo, na podlagi katere se izvaja proces menjave dobavitelja oziroma agregatorja, obračun omrežnine in prispevkov, obračun storitev dobave električne energije, storitev prožnosti, za prevzemno-predajno mesto in za katero so definirani ostali komercialni poslovni procesi. Običajno je določena v pogodbah;

-

»obračunski podatek« je podatek, ki je skladno z veljavnimi predpisi za potrebe obračuna produkta določen ali izračunan na podlagi podatkov o uporabniku sistema in njegovih merilnih podatkov Validirani oziroma ustrezno nadomeščeni 15-minutni merilni podatki pridobljeni na podlagi izvajanja merjenja električne energije se kot obračunski podatki uporabljajo v različnih procesih obračuna kot je obračun odstopanj bilančnih skupin, obračun omrežnine in prispevkov, obračun dobave električne energije in drugih produktov, ko so npr. produkti prožnosti. Obračunski podatki so tudi podatki, ki so določeni na podlagi obdelave validiranih merilnih podatkov, npr. za potrebe določitve količin na raven OMT v primeru obračuna deljene dobave, omrežnine, ipd;

-

»okvara« je stanje, v katerem naprava ni sposobna opravljati funkcij, zaradi katerih je vgrajena;

-

»akt RO« je splošni akt AGEN, ki ureja metodologijo za določitev regulativnega okvira za elektrooperaterje;

-

»oskrbe DO« so zaračunavanje omrežnine in prispevkov s strani distribucijskega operaterja in dobava električne energije, ki obsega zasilno oskrbo in nujno oskrbo;

-

»osnovnica (ang. baseline)« pomeni referenčni obremenilni diagram odjema oziroma proizvodnje ponudnika storitve prožnosti v času izvajanja storitve prožnosti, če se storitev ne bi izvajala, na podlagi katerega se izvede obračun opravljene storitve prožnosti;

-

»PEN« pomeni nevtralni vodnik z zaščitno funkcijo;

-

»PEV« pomeni polnilno mesto za električna vozila;

-

»pogodba o kakovosti električne energije« je pogodba, s katero se uporabnik in distribucijski operater dogovorita za nestandardno kakovost električne energije in druge posebne pogoje priključitve na distribucijsko sistem;

-

»ponudnik storitev prožnosti« je pravna ali fizična oseba v vlogi uporabnika sistema ali tretje osebe, ki ponuja storitve prožnosti na podlagi upravljanih (lastnih in/ali agregiranih) virov;

-

»posebne storitve« so storitve, za katere se dogovarjajo uporabniki distribucijskega sistema oziroma ponudniki storitev in tretje osebe, in ki jih uporabniki sistema skozi povišano ali znižano porabo ali proizvodnjo električne energije v določenih časovnih obdobjih na podlagi ustreznih pogodbenih razmerij zagotavljajo koristnikom teh storitev;

-

»prezasedenost sistema« je stanje, pri katerem ena ali več omejitev (termične meje, napetostne meje, meje stabilnosti) omejujejo fizični pretok energije po omrežju;

-

»priključek« je sestav električnih vodov in naprav visoke, srednje ali nizke napetosti, ki je nujen za priključitev uporabnika na omrežje in ga distribucijski operater opredeli v SZP. V sestav priključka spadajo tudi varovalna podnožja odcepov, prenapetostni odvodniki in njihove ozemljitve. Strešni nosilci, zidni nosilci in konzole, ki služijo tudi distribucijskemu omrežju, so sestavni del distribucijskega omrežja. V kolikor so ozemljitve za prenapetostne odvodnike uporabljene kot obratovalne ozemljitve, so le-te sestavni del distribucijskega omrežja. Priključno merilna omarica je del priključka in je stično mesto med priključkom in električno inštalacijo objekta;

-

»priključen objekt« je objekt, v katerem so nameščene naprave distribucijskega sistema, neločljivo povezane naprave z distribucijskim sistemom ali se v njemu zaključujejo vodi distribucijskega sistema. Neločljivo povezane naprave z distribucijskim sistemom so naprave, katere nimajo zagotovljenega avtomatskega izklopa od distribucijskega sistema v primeru nastanka okvar ali so fizično nameščene v istem ohišju z napravami distribucijskega sistema;

-

»priključna moč« je najvišja dovoljena vrednost moči, ki jo sme doseči končni odjemalec na merilnem mestu pri odjemu električne energije iz sistema, oziroma proizvajalec pri dobavi električne energije v sistem in jo določi distribucijski operater v SZP;

-

»priključno mesto« je mesto, kjer se uporabnikov priključek vključi v distribucijski sistem;

-

»produkt prožnosti za energijo« je produkt za zmogljivost zagotavljanja energije, zakupljen po ceni za energijo;

-

»produkt prožnosti za moč« je produkt za zmogljivost zagotavljanja moči oziroma rezervacijo virov prožnosti zakupljen za storitve prožnosti po določeni ceni za razpoložljivo moč;

-

»proizvodna naprava (v nadaljnjem besedilu: PN)« je objekt za proizvodnjo električne energije z enim ali več elektroenergijskih modulov, ne glede na vrsto primarne energije in način pretvorbe;

-

»prožnost« je zmožnost uporabnika sistema, da odstopa od svoje predvidene porabe ali proizvodnje električne energije kot odziv na zunanji signal in zajema odjem, proizvodnjo in hrambo energije;

-

»razpad DEES« pomeni izgubo napetosti v celotnem distribucijskem sistemu ali v posameznih delih distribucijskega sistema;

-

»sistemska storitev v DEES« je nefrekvenčna sistemska storitev, brez storitve za upravljanje prezasedenosti;

-

»sistemski operater« je izvajalec javne gospodarske službe dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega sistema električne energije;

-

»SONPO« pomeni sistemska obratovalna navodila za prenosni sistem električne energije Republike Slovenije;

-

»SN priključek« je:

1.

nadzemni zunanji priključek, ki obsega nadzemni vod z vsemi ločilnimi in zaščitnimi napravami od distribucijskega omrežja do napenjalnih izolatorjev na objektu uporabnika sistema, vključno z izolatorji;

2.

kabelski zunanji priključek, ki obsega kabelski vod od distribucijskega omrežja do vključno kabelskih čevljev na vodniku priključnega kabla v objektu uporabnika sistema, vključno z ločilnim stikalom z zaščitnimi ozemljitvami in ostalo opremo;

-

»stično mesto« je točka povezave med prenosnim in distribucijskim sistemom;

-

»storitve prožnosti v DEES« so sistemske storitve v DEES in upravljanje prezasedenosti v DEES za distribucijskega operaterja, ki jih distribucijski operater opredeli v teh SONDSEE;

-

»SZP« pomeni soglasje za priključitev uporabnika na distribucijski sistem;

-

»števčno stanje« je na merilni napravi izmerjeno stanje produkta s pripadajočo določeno časovno značko;

-

»upravljanje prezasedenosti v DEES« je storitev za preprečevanje prezasedenosti sistema z prilagajanjem odjema oziroma proizvodnje električne energije;

-

»vir prožnosti« je vsaka naprava, ki je na podlagi zunanjega signala sposobna spremeniti svojo porabo ali proizvodnjo električne energije;

-

»zasilna oskrba« pomeni oskrbo končnih odjemalcev z električno energijo skladno z določili ZOEE;

-

»ZOEE« pomeni Zakon o oskrbi z električno energijo (Uradni list RS, št. 172/21);

-

»ZSROVE« pomeni Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21 in 121/22 - ZUOKPOE).

(2)

Pojem uporabnik sistema v teh SONDSEE se uporablja skladno z določili ZOEE in zajema končnega odjemalca ali proizvajalca ali izvajalca shranjevanja energije. Glede na proces dostopa do sistema je uporabnik sistema lahko:

-

do priključitve na sistem (kar pomeni izdajo SZP in realizacijo pogojev iz izdanega SZP) pravna ali fizična oseba, ki želi priključiti svoj objekt ali napravo na distribucijski sistem, ali lastnik merilnega mesta, ki želi spremeniti pogoje priključitve svojega objekta ali naprave;

-

po priključitvi na sistem (kar pomeni začetek veljavnosti pogodbe o uporabi sistema) lastnik merilnega mesta (imetnik SZP) ali druga oseba s soglasjem lastnika merilnega mesta, ki sta evidentirana v bazah distribucijskega operaterja;

kot to izhaja iz posameznega poglavja teh SONDSEE.

(3)

Ta SONDSEE vsebujejo naslednje priloge, ki so njegov sestavni del:

-

Priloga 1 - Seznam slovenskih standardov uporabljenih v SONDSEE;

-

Priloga 2 - Tipizacija merilnih mest;

-

Priloga 3 - Navodilo za presojo vplivov naprav na omrežje;

-

Priloga 4 - Tipizacija omrežnih priključkov uporabnikov sistema in NN priključnih omaric;

-

Priloga 5 - Navodila za priključevanje in obratovanje proizvodnih naprav in hranilnikov priključenih v distribucijsko elektroenergetsko omrežje;

-

Priloga 6 - Navodilo za zavarovanje obveznosti dobavitelja;

-

Priloga 7 - Navodilo za storitve prožnosti na DEES, ki jih uporablja distribucijski operater;

-

Priloga 8 - Navodilo standardizirani merilni in obračunski podatki;

-

Priloga 9 - Seznam standardnih in ostalih podatkovnih storitev;

-

Priloga 10 - Navodilo za vzporedni dostop do podatkov;

-

Priloga 11 - Navodilo za določanje obratovalnih omejitev;

-

Priloga 12 - Navodila za nadomeščanje merilnih in obračunskih podatkov.

3. člen

(uporaba načel pri pripravi dokumentov distribucijskega operaterja)

(1)

Distribucijski operater pri pripravi dokumentov, ki jih izdaja na podlagi teh SONDSEE, upošteva naslednja načela:

-

načelo zakonitosti, ki pomeni, da so vsi dokumenti distribucijskega operaterja skladni s predpisi;

-

načelo enake obravnave in konkurenčnosti, ki pomeni, da vsi postopki in različne specifikacije iz dokumentov distribucijskega operaterja zagotavljajo enakopravno obravnavo vseh udeležencev;

-

načelo ekonomičnosti in stroškovne učinkovitosti, ki pomeni, da vsi postopki in različne specifikacije iz dokumentov distribucijskega operaterja zagotavljajo čim nižje stroške za vse udeležence ob pričakovanih rezultatih in v predvidenih časovnih obdobjih;

-

načelo javnosti in preglednosti, ki pomeni, da distribucijski operater zagotavlja preglednost postopkov sprejemanja in dostopnost dokumentov.

(2)

Distribucijski operater z navodili iz 69., 140., in 150. člena teh SONDSEE in njihovimi kasnejšimi spremembami, ki jih objavlja na svoji spletni strani, seznani in jih uskladi z AGEN najmanj deset delovnih dni pred njihovo objavo.

4. člen

(uporaba standardov)

Za področje obratovanja, vzdrževanja, razvoja in izgradnje distribucijskega sistema in priključkov se uporabljajo standardi, navedeni v Prilogi 1 Seznam slovenskih standardov, uporabljenih v SONDSEE.

5. člen

(osnovni podatki distribucijskega elektroenergetskega sistema)

(1)

Osnovni tehnični podatki distribucijskega elektroenergetskega sistema odražajo osnovne tehnične zahteve, ki se jih mora upoštevati pri razvoju, načrtovanju in vzdrževanju elektrodistribucijskega omrežja, naprav in elementov. Njihovo dosledno upoštevanje zagotavlja zanesljivo in varno obratovanje.

(2)

V celotnem dokumentu spodaj navedene oznake pomenijo:

-

visoka napetost (VN) pomeni 110 kV napetostni nivo;

-

srednja napetost (SN) pomeni 35 kV, 20 kV, 10 kV, 6 kV;

-

nizka napetost (NN) pomeni 0,4 kV in izjemoma 1 kV.

(3)

V tabeli 1 so podani osnovni podatki za posamezen napetostni nivo v distribucijskem elektroenergetskem sistemu:

TABELA 1: Osnovni podatki elektrodistribucijskega sistema

	110 kV	35 kV¹	20 kV	10 kV	0,4 kV
Nazivna napetost omrežja	110 kV	35 kV	20 kV	10 kV	230/400 V
Najvišja napetost omrežja	123 kV	38,5 kV	24 kV	12 kV	1 kV
Nazivna frekvenca omrežja	50 Hz	50 Hz	50 Hz	50 Hz	50 Hz
Nazivna kratkotrajna zdržna izmenična napetost (efektivna vrednost)	230 kV	80 kV	50 kV	28 kV	2 kV
Nazivna atmosferska zdržna udarna napetost 1,2/50 µs	550 kV	170 kV	125 kV	75 kV	≥ 4 kV
Nazivni kratkotrajni vzdržni tok kratkega stika	40 kA	16 kA	16 kA	20 kA	50 kA
Nazivni temenski vzdržni tok kratkega stika	100 kA	40 kA	40 kA	50 kA	125 kA
Pričakovani zemeljsko stični tok	/ ²	/ ²	/ ²	/ ²	/ ²
Naznačene moči energetskih transformatorjev	20; 31,5; 40 MVA³	35, 50, 100, 160, 250, 400, 630, 1000, 1250, 1600, 4000⁴, 8000⁴ kVA⁵
Dovoljene največje obremenitve tipiziranih vodnikov v kabelskem in nadzemnem omrežju ⁶	/	/	/	/	/

¹ Omrežja z nazivno napetostjo 35 kV se opuščajo - izjemoma se še uporabljajo, kjer tehnične zmogljivosti zadoščajo obstoječim in predvidenim obremenitvam.

² Pričakovani zemeljsko stični tok je odvisen od načina ozemljitve nevtralne točke transformacije VN/SN ali SN/SN in je opredeljen v SZP.

³ Zaradi zagotavljanja kriterija n-1 v normalnem obratovanju delujejo z nižjo močjo v odvisnosti od števila enot TR VN/SN na lokaciji RTP. TR ne obratujejo paralelno.

⁴ Velja za transformacijo SN/SN

⁵ V TP je lahko nameščenih več kot en TR SN/NN, ki praviloma ne obratujejo paralelno.

⁶ Najvišje dovoljene vrednosti odvisne od vrste izolacije, tipiziranega preseka, materiala vodnika in so podrobneje podane v tipizacijah. Prenosna zmogljivost v obratovanju dosega nižje vrednosti, odvisno od tipa, vrste omrežja in pogojev vgradnje določene v projektni dokumentaciji.

Opomba: Izjemoma se kot zatečeno stanje v distribucijskem sistemu uporablja tudi napetost 6 kV v sklopu obstoječih industrijskih območij.

II. OBRATOVANJE DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA

II.1. Način zagotavljanja storitev

6. člen

(vrste storitev v sistemu)

(1)

Storitve s področja obratovanja so:

-

vodenje obratovanja distribucijskega elektroenergetskega sistema;

-

regulacija napetosti, prevzem in oddaja jalove moči;

-

ponovna vzpostavitev oskrbe z električno energijo po okvarah ali razpadu distribucijskega elektroenergetskega sistema;

-

zagotavljanje električne energije za pokrivanje izgub v sistemu.

(2)

Storitve iz prejšnjega odstavka distribucijski operater skladno s trenutnimi zahtevami obratovanja zagotavlja z ustreznim obratovanjem DEES ali z zakupom storitev prožnosti skladno s II.2. poglavjem teh SONDSEE.

(3)

Distribucijski operater lahko za posamezne uporabnike po dogovoru individualno ali v skladu z veljavno zakonodajo zagotavlja naslednje storitve:

-

zasilno in nujno oskrbo;

-

nestandardno kakovost električne energije.

7. člen

(vodenje obratovanja)

(1)

Distribucijski operater zagotavlja vodenje obratovanja za vse uporabnike sistema skladno z navodili za obratovanje elektroenergetskih objektov in naprav, izdelanimi skladno s pravilnikom, ki ureja obratovanje elektroenergetskih postrojev, razen v primerih:

-

višje sile, nastale v DEES, skladno z definicijo iz predpisa, ki opredeljuje monitoring kakovosti oskrbe z električno energijo;

-

tujega vzroka, skladno z definicijo iz predpisa, ki opredeljuje monitoring kakovosti oskrbe z električno energijo;

-

izrednih obratovalnih stanj v celotnem elektroenergetskem sistemu, ki so posledica izrednih dogodkov;

-

napovedanih začasnih načrtovanih prekinitev delovanja DEES.

(2)

Naloge vodenja obratovanja se izvajajo iz distribucijskih centrov vodenja (v nadaljnjem besedilu: DCV). Pri vodenju obratovanja distribucijskega sistema sodelujejo DCV med seboj in s centri vodenja sistemskega operaterja ter uporabniki sistema.

8. člen

(regulacija napetosti, prevzem in oddaja jalove moči)

(1)

Regulacijo napetosti v distribucijskem sistemu distribucijski operater zagotavlja z:

-

izvajanjem avtomatske regulacije napetosti v razdelilnih transformatorskih postajah 110/SN kV;

-

izvajanjem regulacije napetosti v razdelilnih transformatorskih postajah SN/SN kV;

-

izvajanjem regulacije napetosti v transformatorskih postajah SN/NN kV ročno ali avtomatsko;

-

zagotavljanjem jalove energije iz virov priključenih na distribucijski sistem in s prevzemom iz prenosnega omrežja;

-

koordinirano izrabo virov ponudnikov storitev prožnosti regulacije napetosti na lokalnih delih distribucijskega sistema, skladno s II.2. poglavjem teh SONDSEE.

(2)

Regulacija napetosti pri oskrbi z električno energijo iz distribucijskega sistema ohranja napetostno ravnotežje. Storitev regulacije napetosti je na voljo vsem uporabnikom sistema in ni individualnega značaja.

(3)

Distribucijski operater skrbi za takšen obseg jalove moči, da je zagotovljeno vzdrževanje napetostnih nivojev znotraj predpisanih vrednosti.

(4)

Zaradi zagotavljanja napetostne stabilnosti in zmanjševanja izgub smejo uporabniki sistema, ko so priključeni na elektrodistribucijski sistem, prevzemati/oddajati navidezno moč, katere je jalova komponenta, izražena s tgφ, v mejah ± 0,32868. Navedeno v določenih primerih ne velja za proizvodne naprave, katerih meje so opredeljene v Prilogi 5 - Navodila za priključevanje in obratovanje proizvodnih naprav in hranilnikov priključenih v distribucijsko elektroenergetsko omrežje.

9. člen

(ponovna vzpostavitev oskrbe)

(1)

Distribucijski operater zagotavlja ponovno vzpostavitev oskrbe po izpadu z načrtovanjem in izvajanjem:

-

obratovanja;

-

postopkov za izločitev okvarjenega sektorja v SN omrežju;

-

postopkov za obratovanje distribucijskega sistema v izrednih obratovalnih stanjih;

-

dežurne službe za izvajanje manipulacij in odpravo okvar na distribucijskem sistemu.

(2)

Distribucijski operater izvaja ponovno vzpostavitev oskrbe po izpadu skladno z navodili za obratovanje elektroenergetskih objektov in naprav, v okviru katerih so določeni tudi postopki za izločitev okvarjenega sektorja v SN omrežju in postopki za obratovanje distribucijskega sistema v izrednih obratovalnih stanjih. Navodila se izdelujejo, usklajujejo z razvojem sistema in ažurirajo ob spremembah osnovne konfiguracije sistema.

10. člen

(nestandardna kakovost električne energije)

Distribucijski operater in uporabnik sistema se lahko dogovorita o medsebojnih pogojih za zagotovitev nestandardne kakovosti električne energije. Ti pogoji so sestavni del pogodbe o kakovosti električne energije, skladno z 39. členom teh SONDSEE.

II.2. Storitve prožnosti v DEES za distribucijskega operaterja

11. člen

(zagotavljanje in uporaba storitev prožnosti v DEES distribucijskemu operaterju s strani uporabnikov distribucijskega sistema)

(1)

Distribucijski operater lahko na podlagi zahtev zanesljivega in varnega obratovanja DEES z namenom zagotovitve vsaj minimalnih standardov delovanja celotnega DEES ali njegovega dela po transparentnih postopkih naroča in uporablja naslednje storitve prožnosti na DEES, ki mu jih lahko zagotavljajo uporabniki sistema ali tretje osebe (agregatorji) kot ponudniki storitev prožnosti:

-

regulacija napetosti na lokalnem delu DEES;

-

upravljanje prezasedenosti lokalnega dela DEES;

-

upravljanje zmogljivosti lokalnega dela DEES;

-

upravljanje lokalnega otočnega obratovanja v primeru napake v lokalnem delu DEES.

(2)

Storitve iz prejšnjega odstavka uporabniki sistema ali tretje osebe skladno z veljavnim SZP uporabnika sistema zagotavljajo distribucijskemu operaterju:

-

z nadzorovano povečano ali zmanjšano porabo delovne in jalove energije končnega odjemalca;

-

z nadzorovanim časovnim premikom obremenitve (moči) končnega odjemalca;

-

z nadzorovano povečano ali zmanjšano proizvodnjo delovne in jalove energije proizvodne naprave;

-

z nadzorovano spremenljivo proizvodnjo delovne in jalove moči proizvodne naprave;

-

z nadzorovanim polnjenjem in praznjenjem naprave za shranjevanje električne energije;

-

z nadzorovanim polnjenjem in praznjenjem električnega vozila na PEV.

(3)

Ponujanje in prodaja storitev prožnosti v DEES mora biti omogočena vsem uporabnikom sistema tudi neposredno, brez opremljenosti s posebnimi sistemi informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT), v kolikor to dopuščajo tehnične značilnosti produkta prožnosti.

(4)

Posamezne funkcije procesa naročanja storitve prožnosti lahko ob pogoju dokazljivega doseganja ekonomskih koristi distribucijski operater prenese tudi na tretje osebe.

(5)

Distribucijski operater določa podrobne tehnične zahteve za izvajanje posamezne storitve prožnosti in sam postopek preverjanja usposobljenosti za izvajanje storitev prožnosti iz drugega odstavka tega člena v Prilogi 7 - Navodilo za storitve prožnosti v DEES, ki jih uporablja distribucijski operater.

12. člen

(produkti prožnosti in njihov opis)

(1)

Posamezno storitev prožnosti definira distribucijski operater v obliki produktov prožnosti. Produkti prožnosti, ki jih bo distribucijski operater naročal, se oblikujejo glede na potrebe DEES, pri čemer se morajo upoštevati tudi tehnološka nevtralnost in tehnične zmogljivosti virov prožnosti ter tehnične zmožnosti ponudnikov storitev, vključno s komunikacijskimi zmožnostmi.

(2)

Produkt prožnosti je definiran na podlagi končnega nabora atributov. Seznam atributov, ki jih je možno uporabiti za definicijo produkta, in opis produktov prožnosti je podan v Prilogi 7 - Navodilo za storitve prožnosti na DEES, ki jih uporablja distribucijski operater.

13. člen

(objava potreb po storitvah prožnosti)

(1)

Distribucijski operater najmanj enkrat letno objavi nezavezujoče predvidene dolgoročne potrebe po storitvah prožnosti v DEES za obdobje do naslednjih 5 let.

(2)

Predvidene potrebe iz prejšnjega odstavka objavi najmanj na svoji internetni strani.

(3)

V objavo predvidenih dolgoročnih potreb distribucijski operater vključi tudi podatke o mestu in načinu objav razpisov za konkretne potrebe po prožnosti ter pogoje sodelovanja na razpisih.

(4)

Objava predvidenih dolgoročnih potreb vključuje tudi minimalne pogoje za vire in ponudnike storitev prožnosti v skladu z zahtevami predvidenih produktov prožnosti.

(5)

Objava predvidenih dolgoročnih potreb vključuje tudi nezavezujočo oceno maksimalne še sprejemljive cene.

14. člen

(postopek naročanja in izvajanja storitev prožnosti v DEES)

(1)

Distribucijski operater naroča storitve prožnosti na organiziranih trgih prožnosti v skladu s pravili organizatorja trga s prožnostjo in po potrebi tudi z lastnimi transparentnimi in nediskriminatornimi postopki izven trgov prožnosti, če na organiziranih trgih ne dobi ustrezne ponudbe storitev prožnosti.

(2)

Za nakup storitve prožnosti izven organiziranega trga prožnosti distribucijski operater objavi povpraševanje oziroma razpis.

(3)

Povpraševanje oziroma razpis distribucijski operater objavi javno najmanj na svoji spletni strani. Povpraševanje lahko dodatno posreduje potencialnim ponudnikom tudi direktno v elektronski obliki.

(4)

V razpisu poda informacije o produktu prožnosti in pogojih nudenja storitev prožnosti minimalno v obsegu in v obliki podani v Prilogi 7 - Navodilo za storitve prožnosti na DEES, ki jih uporablja distribucijski operater.

(5)

Distribucijski operater sklene pogodbe s ponudniki storitev prožnosti, ki skupaj dosežejo najnižjo ceno za zahtevan obseg storitev prožnosti pod pogojem, da na razpisu pridobi ponudbe v obsegu, ki še omogoča doseganje neto koristi z uporabo prožnosti po ceni, ki je enaka ali nižja od najvišje še ekonomsko upravičene cene. Distribucijski operater sklepa pogodbe samo s ponudniki storitev, ki so uspešno opravili kvalifikacijski postopek.

(6)

Ponudnik storitev, ki ima sklenjeno pogodbo za produkt za moč, je dolžan oddati tudi ponudbo za produkt za energijo, skladno s strani distribucijskega operaterja zakupljeno zmogljivostjo oziroma kot to definirajo pogoji sodelovanja v razpisu.

(7)

V kolikor distribucijski operater s postopkom naročanja ne dobi ustreznih ekonomsko sprejemljivih ponudb storitev prožnosti, lahko sklene pogodbo o uporabi storitev prožnosti direktno s ponudnikom storitve prožnosti pod pogoji in postopkih v skladu z ZOEE.

15. člen

(registracija vira prožnosti in kvalifikacija ponudnika storitve prožnosti)

(1)

Pred ponujanjem storitve prožnosti v DEES je treba ta vir prožnosti registrirati v nacionalnem registru prožnosti.

(2)

Registracijo opravi distribucijski operater na podlagi zahteve uporabnika sistema. V zahtevi uporabnik sistema ali njegov pooblaščenec navede tudi storitve prožnosti in produkte, ki jih želi ponujati.

(3)

Pri registraciji lahko distribucijski operater določi stalne obratovalne omejitve, ki se lahko razlikujejo od pogojev v SZP in so odvisne od trenutnega in predvidenega stanja omrežja v točki priključitve vira prožnosti.

(4)

Uporabnik sistema lahko za vse aktivnosti v zvezi z nudenjem storitev prožnosti pooblasti ponudnika storitev prožnosti.

(5)

Distribucijski operater lahko registracijo pogojuje z določenimi minimalnimi pogoji, kot je potrebna hitrost odziva, dejanska razpoložljiva moč prožnosti ter podobno na MM, kjer se meri prevzem in predaja električne energije v distribucijsko omrežje.

(6)

Za ugotovitev zanesljivosti izvajanja storitev prožnosti, distribucijski operater izvede postopek kvalifikacije ponudnika storitev prožnosti. Kvalifikacijski postopek se izvede za vsak posamezni produkt prožnosti, za katerega se ponudnik storitev prožnosti prijavlja. V kolikor produkt prožnosti ne zahteva kvalifikacijskega postopka, kar definira distribucijski operater v razpisu, zadostuje vpis ponudnika storitve prožnosti v nacionalni register prožnosti.

(7)

Rezultat kvalifikacijskega postopka je vpis ponudnika storitev v nacionalni register prožnosti. Ponudnik se vpiše v register prožnosti za dobo, ki je odvisna od produkta prožnosti, vendar ne za več kot pet let. Po tem času je potrebna obnovitev kvalifikacije.

(8)

Uspešno izveden postopek kvalifikacije je pogoj za podpis bilateralne pogodbe med distribucijskim operaterjem in ponudnikom.

(9)

Postopek registracije vira in kvalifikacije storitev prožnosti je opisan v Prilogi 7 - Navodilo za storitve prožnosti na DEES, ki jih uporablja distribucijski operater.

16. člen

(obračun in določitev osnovnice)

(1)

Obračun izvedene storitve prožnosti izvede ponudnik storitve prožnosti na osnovi števčnih meritev električne energije na MT, kjer se storitev prožnosti opravlja, pri čemer se uporabljajo 15-minutni merilni podatki. V kolikor se distribucijski operater in ponudnik storitve prožnosti dogovorita, v imenu ponudnika storitve prožnosti pripravi obračun distribucijski operater.

(2)

Obračun izvedene storitve prožnosti se izvaja po mesecih, če se distribucijski operater in ponudnik storitve prožnosti ne dogovorita drugače.

(3)

Obračun izvedene storitve prožnosti se izvaja na osnovi izračunane osnovnice in dejanske izmerjenega odjema oziroma proizvodnje za vsako MT oziroma vir prožnosti posebej, kjer se nudi storitev prožnosti. Osnovnica je določena kot moč v zadnji 15-minutni periodi pred najavo aktivacije in je enaka celotni čas aktivacije. Distribucijski operater lahko v razpisu za posamezno storitev prožnosti, določi tudi drugačen način določitve osnovnice, če to ustreza trenutnemu stanju in pogojem za izvajanje storitve.

(4)

Ponudnik storitve prožnosti pripravi obračun izvedene storitve prožnosti v elektronski obliki.

(5)

Obračun izvedene storitve prožnosti je podrobneje definiran v Prilogi 7 - Navodilo za storitve prožnosti na DEES, ki jih uporablja distribucijski operater.

17. člen

(objava in izmenjava podatkov)

(1)

Distribucijski operater vsaj enkrat letno objavi anonimizirane podatke o letni realizaciji iz naslova storitev prožnosti v smislu spodbujanja nudenja storitev prožnosti. Pri tem prikaže podatke vsaj po kategorijah produktov prožnosti in povezavi na posamezen element omrežja. Poročila morajo biti objavljena v obliki pdf dokumentov vsaj na spletni strani distribucijskega operaterja.

(2)

Podatki o virih prožnosti in ponudnikih storitev prožnosti ter drugi podatki se hranijo v nacionalnem registru prožnosti.

(3)

Distribucijski operater in ponudnik storitve prožnosti izmenjujeta podatke preko nacionalnega registra prožnosti oziroma druge platforme za izmenjavo podatkov. Ti podatki so na voljo tudi drugim deležnikom skladno z njihovimi pristojnostmi. Izmenjuje se naslednje:

-

podatki o virih prožnosti in ponudnikih storitev prožnosti;

-

podatki o aktivacijah posameznih virov prožnosti z navedbo vira prožnosti, začetka aktivacije in trajanja aktivacije;

-

informacije o obratovalnem stanju omrežja na prevzemno-predajnem mestu povezanem z virom prožnosti z možnostjo določitve začasnih omejitev (semafor), ki se posodabljajo s 15-minutno časovno resolucijo ter informacijo o trenutnem statusu vira prožnosti;

-

števčne meritve iz MT za določitev osnovnice skladno s potrjeno metodologijo;

-

merilni podatki med trajanjem aktivacije storitve prožnosti;

-

števčne meritve z MT o izvedenih storitvah prožnosti.

(4)

Podatki iz tretje do šeste alineje prejšnjega odstavka se zagotavljajo skladno s Prilogo 9 - Seznam standardnih in ostalih podatkovnih storitev.

(5)

Podatke o aktivaciji posameznega vira prožnosti iz druge alineje tretjega odstavka tega člena zagotavlja ponudnik storitve prožnosti distribucijskemu operaterju v elektronski obliki v skladu s pravili nacionalnega registra prožnosti ali platforme za izmenjavo podatkov po zaključku aktivacije v skoraj realnem času. V kolikor se distribucijski operater in ponudnik storitve prožnosti dogovorita, lahko v imenu ponudnika storitve prožnosti te podatke zagotavlja distribucijski operater.

II.3. Posebne storitve, za katere se dogovarjajo uporabniki distribucijskega sistema in tretje osebe

18. člen

(posebne storitve, za katere se dogovarjajo uporabniki distribucijskega sistema in tretje osebe)

Ponudnik posebnih storitev lahko izvaja posebne storitve na posameznem prevzemno-predajnem mestu v mejah priključne moči, tehničnih karakteristik priključka, meritev in komunikacij, kot je to določeno v izdanem SZP za to prevzemno-predajno mesto, in obratovalnega stanja v delu DEES, kjer se to prevzemno-predajno mesto nahaja.

19. člen

(način komunikacije med deležniki)

V procesu določanja omejitev ponudniku posebnih storitev ter obveščanja o omejitvah in aktivacijah posebnih storitev poteka vsa komunikacija med distribucijskim operaterjem in ponudnikom posebnih storitev v elektronski obliki.

20. člen

(preverjanje stanja distribucijskega omrežja za izvajanje posebnih storitev)

(1)

Ponudnik posebnih storitev je dolžan pred začetkom izvajanja posebnih storitev v vlogi posredovati distribucijskemu operaterju svoje podatke iz 151. člena teh SONDSEE in vse podatke iz četrtega odstavka tega člena za sodelujoče uporabnike sistema, ki so priključeni na distribucijski sistem.

(2)

Distribucijski operater po prejemu zahtevanih podatkov o virih za zagotavljanje posebnih storitev preveri skladnost z evidencama merilnih mest in merilnih točk ter določi stalne omejitve v času nudenja vseh možnih posebnih storitev, najkasneje v roku 30 delovnih dni od prejema vloge z vsemi zahtevanimi podatki.

(3)

Distribucijski operater omogoči ponudniku posebnih storitev dostop do podatkov o stalnih in začasnih omejitvah za izvajanje posamezne vrste posebnih storitev posebej za vsako merilno točko uporabnika sistema po prejemu obvestila o začetku izvajanja posebnih storitev s strani ponudnika posebnih storitev. V primeru, da je koristnik posebnih storitev sistemski operater, distribucijski operater omogoči ponudniku posebnih storitev dostop do navedenih podatkov po obvestilu sistemskega operaterja o priznanju sposobnosti posameznega uporabnika sistema za izvajanje storitev, ki ga zagotovi ponudnik posebnih storitev.

(4)

Distribucijski operater je v posebnem navodilu Priloga 11 - Navodilo za določanje obratovalnih omejitev podrobneje določil:

-

vsebino vloge s potrebnimi podatki, ki jih distribucijski operater potrebuje v postopku preveritve obratovalnih omejitev (soglasje uporabnika distribucijskega sistema za obdelavo njegovih podatkov za potrebe postopka določitve trajnih omejitev in za posredovanje podatkov o nudenju posebnih storitev, identifikacijska številka merilnega mesta, identifikacijska številka merilne točke, davčna številka uporabnika sistema, vrsta storitve, ki jo bo nudil, tipi naprav, njihove moči in ostale njihove tehnične značilnosti, s katerimi bo nudil posebne storitve, in podobno);

-

zahteve za elektronsko izmenjavo podatkov in obvestil med distribucijskim operaterjem in ponudnikom posebnih storitev;

-

postopke obveščanja o kršitvah omejitev in spremembi uporabnika sistema;

-

postopke obveščanja o spremembah omejitev.

21. člen

(merilna in komunikacijska oprema za izvajanje posebnih storitev)

(1)

Ponudnik posebnih storitev zagotavlja merilne podatke o izvajanju posebnih storitev z merilno in komunikacijsko opremo, ki se nahaja na merilnem mestu uporabnika sistema in vseh dogovorjenih dodatnih merilnih mestih za merilnim mestom.

(2)

V kolikor merilna in/ali komunikacijska oprema na merilnem mestu ne ustreza zahtevam za izvajanje posebnih storitev, nadgradnja te in/ali komunikacijske opreme ni strošek distribucijskega operaterja, razen v primerih, ko zakonodaja določa drugače.

22. člen

(obveščanje distribucijskega operaterja o izvajanju posebnih storitev na DEES)

(1)

Ponudnik posebnih storitev mora takoj po aktivirani posebni storitvi na distribucijskem sistemu posredovati distribucijskemu operaterju naslednje podatke za vse uporabnike sistema priključene na SN nivoju in s priključno močjo večjo od 1 MW, ki so sodelovali v aktivaciji storitve:

-

podatke o aktivaciji posebne storitve (predviden pričetek in konec aktivacije posameznega uporabnika sistema, vrsta posebne storitve, predvideno moč aktivacije, …);

-

vse merilne točke, ki so v relaciji z merilnimi mesti, kjer se moč meri, predvidene za aktivacijo posebne storitve.

(2)

Distribucijski operater upošteva prejete podatke pri izvajanju obratovanja in vzdrževanja dela sistema, na katerega je priključen ponudnik storitev.

(3)

Ponudnik posebnih storitev mora po zaključku aktivacije posebne storitve distribucijskemu operaterju posredovati naslednje podatke:

-

seznam vseh merilnih točk s pripadajočo aktivirano močjo, preko katerih so bile nudene posebne storitve, in

-

podatke iz vseh merilnih točk dodatnih merilnih mest izven pristojnosti distribucijskega operaterja,

ki so bila aktivirana za izvedbo posebne storitve in glede na vrsto posebne storitve vplivajo na obračune distribucijskega operaterja, najkasneje do 7. ure zjutraj za pretekli dan.

23. člen

(omejitev odgovornosti distribucijskega operaterja)

Distribucijski operater v primerih omejevanja možnosti izvajanja posebnih storitev iz razlogov, navedenih v 7. členu teh SONDSEE skladno s predpisi, ki urejajo izjemna stanja v sistemu, odškodninsko ne odgovarja za morebitno nezmožnost izvajanja pogodbenih določil, dogovorjenih med ponudniki in koristniki posebnih storitev.

24. člen

(obveščanje o kršenju stalnih in začasnih omejitev ter spremembah na merilnem mestu)

Distribucijski operater obvešča ponudnika posebnih storitev:

-

o izvedenih odklopih in priklopih merilnega mesta uporabnika sistema, ki nudi posebne storitve;

-

o kršenju stalnih ali začasnih omejitev s strani uporabnika sistema, ki nudi posebne storitve.

II.4. Vodenje obratovanja distribucijskega sistema

25. člen

(obseg vodenja obratovanja)

(1)

Distribucijski operater vodi obratovanje distribucijskega sistema tako, da napetosti, bremenski in kratkostični toki ter druge veličine ne presežejo dopustnih tipiziranih standardnih vrednosti za posamezne objekte, vode in naprave iz 5. člena teh SONDSEE.

(2)

Vodenje obratovanja obsega zlasti:

1.

nadzor in krmiljenje DEES;

2.

izdelavo planov obratovanja DEES;

3.

koordinacijo vodenja obratovanja DEES s sistemskim operaterjem;

4.

optimizacijo obratovanja s spreminjanjem konfiguracije DEES;

5.

zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja DEES;

6.

koordiniranje vzdrževanja DEES;

7.

koordiniranje delovanja zaščitnih naprav;

8.

koordiniranje dela z vzdrževalci na terenu in odzivanje na sporočila uporabnikov;

9.

izvajanje predpisanih ukrepov omejevanja obtežb in porabe;

10.

izvajanje vklopov in izklopov uporabnikov sistema od distribucijskega elektroenergetskega sistema;

11.

analizo izpadov, okvar in izdelava obratovalne statistike;

12.

nadzor kakovosti električne energije;

13.

izdelavo ali potrjevanje navodil za obratovanje;

14.

zagotavljanje takšnega obsega jalove moči, da so zagotovljeni napetostni nivoji znotraj predpisanih mejnih vrednosti.

(3)

Naloge vodenja obratovanja distribucijskega sistema operativno izvajajo DCV. V vseh DCV je potrebno za zagotovitev zanesljivega izvajanja nalog iz prejšnjega odstavka zagotoviti stalno prisotnost strokovnega osebja v obsegu, da te naloge lahko izvaja, še posebej pa v času naravnih nesreč ter ostalih izrednih in izjemnih dogodkov.

(4)

Vodenje obratovanja in daljinsko krmiljenje naslednjih VN naprav v 110 kV distribucijskem elektroenergetskem sistemu:

-

odklopnikov in ločilnikov polj vodov, zveznih polj zbiralk in obhodnih polj;

-

vzdolžnih ločilnikov zbiralk in ločilnikov merilnih polj ter pripadajočih ozemljitvenih ločilnikov,

poteka v skladu z določili SONPO.

26. člen

(načrtovanje obratovanja)

(1)

Distribucijski operater načrtuje obratovanje DEES v skladu s kriterijem zanesljivosti n-1 v VN (skupaj s sistemskim operaterjem), v SN in NN omrežju pa izjemoma, kjer to dopušča stanje zgrajenosti omrežja.

(2)

Distribucijski operater sme začasno odstopiti od obratovanja s kriterijem zanesljivosti n-1, če je to potrebno zaradi vzdrževalnih del, rekonstrukcij ali priključitev novih delov distribucijskega omrežja in postrojev. Distribucijski operater načrtuje obratovanje v dogovoru s sistemskim operaterjem (za VN naprave razen transformatorjev) in/ali uporabniki sistema v skladu s tem aktom, SONPO in navodili za obratovanje naprav uporabnikov sistema. Vse načrtovane izklope na 110 kV nivoju distribucijski operater depešno sporoča sistemskemu operaterju.

27. člen

(navodila za obratovanje naprav uporabnikov sistema)

(1)

Za izdelavo navodila za obratovanje naprav uporabnikov sistema je odgovoren uporabnik sistema. Za vsako spremembo, ki vpliva na obratovanje, mora uporabnik sistema obstoječe navodilo za obratovanje ustrezno dopolniti. Navodilo za obratovanje in njegove spremembe mora uporabnik sistema pred priključitvijo oziroma izvedbo spremembe uskladiti s distribucijskim operaterjem za naslednje objekte, s katerimi so priključeni uporabniki sistema v naslednjih napetostnih nivojih uporabnika sistema:

-

»VN«;

-

»SN«;

-

postroji za proizvodnjo električne energije ali za shranjevanje električne energije z nazivnim tokom več kot 16 A po fazi na NN nivoju.

(2)

Navodila za obratovanje morajo med drugim vsebovati:

-

naziv in splošne tehnične podatke o postroju;

-

obratovalne podatke o postroju;

-

enopolno shemo in podrobne podatke o postroju;

-

način in potek stikalnih manipulacij na postroju;

-

način dostopa distribucijskega operaterja do postroja;

-

odgovorne osebe za obratovanje postroja in odgovorne osebe distribucijskega operaterja.

(3)

Za postroje za proizvodnjo električne energije ali shranjevanje električne energije z nazivnim tokom do 16 A po fazi na NN nivoju, ki ustrezajo zahtevam standarda SIST EN 50549-1, mora lastnik ali uporabnik sistema predložiti distribucijskemu operaterju navodilo za uporabo v slovenskem jeziku.

28. člen

(način izvajanja stikalnih manipulacij)

Stikalne manipulacije se izvajajo v skladu z navodili za obratovanje elektroenergetskih objektov in naprav ter načrtom stikalnih manipulacij, ki se pripravi v sklopu načrtovanja obratovanja.

II.5. Postopki za obratovanje distribucijskega sistema v izrednih obratovalnih stanjih

29. člen

(vzroki za omejevanje moči in porabe)

Ob ogrozitvi zanesljivosti obratovanja ali obstoja nevarnosti razpada elektroenergetskega sistema je distribucijski operater dolžan, skladno s SONPO in uredbo, ki ureja omejevanje obtežb in porabe električne energije v elektroenergetskem sistemu, omejevati moč in porabo uporabnikov sistema.

30. člen

(delovanje ob nepredvidenih dogodkih)

(1)

V primeru motenj, razpada DEES ali izpada dela DEES mora distribucijski operater izvesti vse potrebne stikalne manipulacije, da se motnje, posledice razpada ali posledice izpada omejijo ali odpravijo ter se ponovno zagotovi varna uporaba in zanesljivo delovanje distribucijskega sistema.

(2)

Delovanje v skladu s prejšnjim odstavkom ima prednost pred posebnimi in posamičnimi interesi uporabnikov sistema.

31. člen

(delovanje ob preobremenitvah)

(1)

Če se v distribucijskem sistemu pojavijo preobremenitve, distribucijski operater izvede stikalne manipulacije za vzpostavitev obratovalnega stanja, v katerem bodo naprave obratovale v okviru dopustnih obremenitev.

(2)

Če distribucijski operater z izvedbo stikalnih manipulacij ne zagotovi dopustnih obremenitev, pristopi k razbremenitvi sistema po naslednjem vrstnem redu:

-

razbremenjevanje sistema s pogodbeno dogovorjenimi uporabniki sistema;

-

razbremenjevanje sistema po navodilih za nadzor ter ukrepanje ob motnjah ali razpadih DEES;

-

izklop določenih delov DEES za čas, ki je nujno potreben, da se nevarnost odpravi.

II.6. Kakovost oskrbe z električno energijo

32. člen

(kakovost oskrbe z električno energijo)

Distribucijski operater uporabniku sistema zagotavlja kakovostno oskrbo z električno energijo, ki zajema kakovost napetosti, komercialno kakovost in neprekinjenost napajanja, skladno z zahtevami v teh SONDSEE, ostalih predpisov (npr. akta RO) in s stanjem tehnike.

33. člen

(ocenjevanje KOEE)

Distribucijski operater ocenjuje KOEE na način ugotavljanja skladnosti z zahtevami podanimi v standardih ali v pogodbi o KOEE. Za ocenjevanje kakovosti električne napetosti se uporabljajo standard SIST EN 50160 in določila, ki so navedena v teh SONDSEE. Navedeni standard se smiselno uporablja tudi za regulacijo napetosti iz 8. člena teh SONDSEE.

34. člen

(število prekinitev napajanja)

(1)

Distribucijski operater načrtuje in izvaja vzdrževalna in razširitvena dela na distribucijskem sistemu tako, da vsota števila načrtovanih dolgotrajnih prekinitev v zadnjih desetih letih ne preseže 10-kratnih letnih maksimalnih vrednosti po določilih drugega odstavka tega člena.

(2)

Za uporabnike sistema, ki nimajo pogodbe o KOEE, distribucijski operater uvrsti uporabnike sistema po srednje napetostnih izvodih/območjih (mestno, mešano, podeželsko) kot jih definira AGEN. Glede na uvrstitev v območje distribucijski operater javno objavi maksimalno dopustno število in trajanje vseh nenačrtovanih dolgotrajnih prekinitev v minutah na prevzemno-predajnem mestu v letu (minimalni standard kakovosti), skladno z določbami predpisov. Vse uporabnike sistema distribucijski operater obvesti o razvrstitvi njihovega merilnega mesta.

(3)

Distribucijski operater mora za uporabnike sistema, ki imajo pogodbo o KOEE, zagotavljati, da skupno število in trajanje vseh nenapovedanih prekinitev dobave ali odjema na enem merilnem mestu v enem letu v distribucijskem sistemu ne preseže vrednosti določenih v pogodbi o KOEE.

35. člen

(način ocenjevanja kakovosti električne napetosti)

(1)

Distribucijski operater ocenjuje kakovost električne napetosti s pomočjo meritev in analiz stanja kakovosti električne napetosti na način:

-

stalnega monitoringa kakovosti električne napetosti; s katerim se izvajajo letne analize motenj distribucijskega sistema, določajo trendi motenj in izdela primerjava zatečenega nivoja motenj z nivoji načrtovanja za posamezne dele distribucijskega sistema;

-

občasnega monitoringa kakovosti električne napetosti; ki se izvaja v primeru pritožb uporabnikov sistema in po vnaprej opredeljenem programu meritev in analiz stanja kakovosti električne napetosti.

(2)

Podatke o stalnem in občasnem monitoringu kakovosti električne napetosti distribucijski operater posreduje AGEN v okviru letnega krovnega poročila o kakovosti oskrbe z električno energijo.

36. člen

(postopki ocenjevanja kakovosti električne napetosti s stalnim monitoringom)

Načini in postopki izvajanja stalnega monitoringa kakovosti električne napetosti so določeni na podlagi internih Navodil za izvajanje stalnega monitoringa kakovosti električne napetosti, ki jih distribucijski operater objavi na svoji spletni strani. Uporabljena merilna metoda je v skladu s standardom SIST EN 61000-4-30.

37. člen

(postopki ocenjevanja kakovosti električne napetosti z občasnim monitoringom)

(1)

Načini in postopki izvajanja občasnega monitoringa kakovosti električne napetosti so določeni na podlagi internih navodil za izvajanje občasnega monitoringa kakovosti električne napetosti, ki jih distribucijski operater objavi na svoji spletni strani. Uporabljena merilna metoda je v skladu s standardom SIST EN 61000-4-30.

(2)

V primeru, ko distribucijski operater z monitoringom kakovosti električne napetosti ugotovi, da uporabnik sistema s svojim odjemom električne energije povzroča motnje ostalim uporabnikom sistema, distribucijski operater najprej od uporabnika sistema zahteva, da omeji vplive svojih naprav na distribucijski sistem na predpisane vrednosti. Rok, ki ga distribucijski operater določi v zahtevi, ne sme biti krajši od 30 dni. Če uporabnik v postavljenem roku ne zniža nivoja motenj, ki jih povzroča, distribucijski operater prične s postopkom odklopa skladno z 224. členom teh SONDSEE.

38. člen

(oporekanje uporabnika kakovosti električne napetosti)

(1)

Distribucijski operater je dolžan uporabniku sistema zagotavljati kakovost napetosti na priključnem mestu v skladu z zahtevami o kakovosti električne energije, določene v standardu iz 33. člena teh SONDSEE in v skladu s stanjem tehnike.

(2)

Če uporabnik sistema oporeka kakovosti električne napetosti, mora distribucijski operater opraviti meritve in rezultate posredovati uporabniku sistema skupaj z obvestilom o stanju kakovosti napetosti in obrazložitvijo rezultatov. Če je ugotovljeno neskladje kakovosti napetosti z veljavno zakonodajo, mora distribucijski operater uporabniku sistema navesti vzroke za neskladje, podati ukrepe za rešitev neskladja in navesti rok za izvedbo le-teh. Če meritve niso pokazale odstopanja kakovosti napetosti od veljavne zakonodaje, nosi stroške meritev uporabnik.

(3)

Če se uporabnik sistema z rezultati meritev kakovosti napetosti električne energije ne strinja, lahko opravi meritve na lastne stroške.

(4)

Distribucijski operater mora v roku osmih delovnih dni pričeti s postopkom preverjanja ugotovitev uporabnika glede kakovosti napetosti, vključno s prekinitvami ali omejitvami dobave, in ga v nadaljnjih 30 delovnih dneh o svojih ugotovitvah obvestiti. V kolikor se ugotovi neskladje v korist uporabnika sistema, se postopa skladno z aktom RO.

(5)

Meritev kakovosti napetosti se opravi na način in z instrumentarijem, ki ga določa standard SIST EN 61000-4-30.

39. člen

(pogodbeni odnosi z naslova KOEE)

(1)

Distribucijski operater lahko s končnim uporabnikom sklene individualno pogodbo o nestandardni kakovosti oskrbe z električno energijo.

(2)

Nestandardna dogovorjena kakovost oskrbe z električno energijo je kakovost, ki jo distribucijski operater lahko sklene z uporabnikom za zagotavljanje dogovorjene kakovosti in odstopa od zahtev iz 33. člena teh SONDSEE.

(3)

V pogodbi o nestandardni kakovosti so lahko zajete tudi zahteve za posebne pogoje priključitve (npr. rezervno napajanje), način preverjanja kakovosti oskrbe z električno energijo ter ostali pogoji za zagotavljanje nestandardne kakovosti oskrbe z električno energijo na način, ki ga pogodbeni stranki individualno dogovorita v fazi pogajanj.

(4)

Predmet pogodbe predstavljajo pogodbene vrednosti za posamezno značilnost kakovosti napetosti, ki jo zagotavlja distribucijski operater, ter pogodbeno dogovorjeno nadomestilo s strani uporabnika sistema za dvig kakovosti in pogodbeno dogovorjeno nadomestilo s strani distribucijskega operaterja v primeru neizpolnjevanja pogodbene vrednosti za posamezno značilnost kakovosti napetosti.

(5)

Pogodba o nestandardni kakovosti praviloma zajema:

1.

podatke pogodbenih strank;

2.

glavno merilno mesto, ki je mesto ugotavljanja skladnosti s tehničnimi pogodbenimi postavkami;

3.

predvideno kontrolno merilno mesto, če je to možno;

4.

merodajne merilne naprave, lokacija fizične namestitve;

5.

uporabljeno merilno ter računsko metodo spremljanja pogodbenih vrednosti;

6.

uvrstitev merilne naprave znotraj veljavne razvrstitve merilnih naprav (status merilnega instrumentarija);

7.

zavarovanje merilnega tokokroga pred malverzacijami (sistem zalivk, plomb in podobno);

8.

določitev skrbnika merilnih naprav ter/oziroma skrbnika merilnih podatkov;

9.

periodo in način medsebojnega obveščanja;

10.

pogodbene vrednosti za posamezni pogodbeni parameter KOEE;

11.

način medsebojnega priznavanja merilnih rezultatov;

12.

določbe o reševanju sporov;

13.

dogovorjeni finančni vidik pogodbe, zavarovalniško kritje pogodbenih postavk;

14.

opredelitev višje sile;

15.

časovni okvir trajanja pogodbenega odnosa;

16.

ostale pogodbeno dogovorjene postavke.

(6)

Pogoj za veljavnost pogodbe o nestandardni KOEE je veljavna pogodba o uporabi sistema.

II.7. Zaščitne naprave in načini ozemljitve

II.7.1. Zaščitne naprave

40. člen

(osnovne zahteve za zaščitne naprave)

(1)

Za zanesljivo obratovanje morajo zaščitne naprave uporabnika in DEES ustrezati:

-

obratovalnim pogojem DEES;

-

pogojem na stičnem mestu DEES s prenosnim sistemom;

-

pogojem na priključnem mestu DEES s priključkom;

-

pogojem iz SZP izdanega uporabniku sistema.

(2)

Pri vgradnji zaščitnih naprav in drugih naprav, ki so z njimi funkcionalno povezane, je treba upoštevati tehnične predpise in dobro inženirsko prakso s področja elektromagnetne združljivosti.

(3)

Lastnik zaščitne naprave je dolžan zagotoviti selektivnost svoje zaščite, meritve in njeno vzdrževanje v skladu s predpisi in navodili za obratovanje in navodili za uporabo.

41. člen

(kratkostični parametri)

(1)

Pri načrtovanju in gradnji naprav, ki se priključujejo na VN nivoju, se upošteva planirani kratkostični parametri, ki jo definira sistemski operater.

(2)

Distribucijski sistem se načrtuje in gradi tako, da se za posamezne napetostne nivoje uporabijo tipizirani standardni kratkostični parametri iz 5. člena teh SONDSEE ali se v posameznih posebnih primerih uporabi naslednja višja standardizirana vrednost.

(3)

Pri načrtovanju in gradnji naprav, ki se priključujejo na NN nivoju, se upošteva impedanca kratkostične zanke na mestu priključitve. Pri izračunih kratkostičnih tokov v točki priključitve se vzame za izhodišče najneugodnejši primer za določitev kratkostične moči Sk na NN zbiralkah transformatorske postaje, dodatno pa se upoštevajo še prispevki razpršenih virov električne energije v NN omrežju. Najneugodnejši primer nastopi takrat, ko nastopi na SN strani transformatorske postaje kratkostična moč Sk v višini navedeni v prejšnjem odstavku za posamezni napetostni nivo, pri izračunu kratkostične moči Sk na NN stran pa vzamemo transformator moči 1000 kVA. V primeru uporabe transformatorja večje moči se za izračun kratkostične moči Sk uporabi dejansko uporabljeni transformator.

42. člen

(posebne zahteve za zaščitne naprave)

Uporabnik sistema s posebnimi zahtevami se lahko v postopku izdaje SZP z distribucijskim operaterjem posebej dogovori o zahtevnejših rešitvah zaščite. S posebno pogodbo se določi način realizacije in plačilo stroškov izvedbe rešitve.

43. člen

(zaščita VN omrežja)

(1)

Pri načrtovanju in gradnji naprav, ki se priključujejo na VN nivoju, se zaščitne naprave izberejo, projektirajo in parametrirajo v skladu s SONPO.

(2)

Daljinski nadzor in prenos podatkov o delovanju zaščitnih naprav VN distribucijskega omrežja izvaja distribucijski operater, ki posreduje vse podatke o navedenih VN zaščitnih napravah skladno s SONPO tudi sistemskemu operaterju.

44. člen

(zaščita energetskega transformatorja VN/SN)

Koncept zaščite se določi v skladu z dovoljeno termično obremenitvijo s ciljem, da se doseže ustrezna selektivnost delovanja zaščite. Zaščita energetskega transformatorja obsega najmanj:

1.

diferenčno zaščito;

2.

nadtokovno zaščito in kratkostično zaščito;

3.

rezervno nadtokovno zaščito z avtonomnim napajanjem;

4.

prenapetostno in podnapetostno zaščito;

5.

plinski rele transformatorja;

6.

plinski rele regulacijskega stikala;

7.

termično zaščito;

8.

zaščito v nevtralni ali nevtralnih točkah transformatorja, pri čemer je transformator ozemljen na VN ali SN strani.

45. člen

(zaščita SN omrežja)

(1)

Koncept zaščite SN omrežja mora ustrezati načinu obratovanja nevtralne točke TR, vrsti omrežja (radialno, zazankano, napajalno) in tipu omrežja (kabelsko ali mešano). Izbrana zaščita mora delovati selektivno v primeru vseh vrst okvar.

(2)

Zaščitne naprave in oprema za vodenje morajo izpolnjevati zahteve družine standardov SIST EN 60255 in SIST EN 61000.

(3)

Komunikacijski protokol za priključitev zaščitne naprave mora izpolnjevati zahteve družine standardov SIST EN 60870 ali SIST EN 61850.

(4)

Zaščitne naprave se pri novogradnjah ali obnovah izberejo v skladu z uveljavljenimi koncepti zaščite in po načelih dobre inženirske prakse z uveljavljeno opremo (reference opreme na področju EU).

(5)

Zaščitne naprave morajo izpolnjevati tudi zahteve SONPO za razbremenjevanje omrežja po sistemu frekvenčnih zaščit.

46. člen

(zaščita distribucijskega transformatorja SN/NN)

(1)

Zaščita distribucijskega transformatorja mora obsegati najmanj zaščito pred kratkim stikom in termično preobremenitvijo. Transformatorji nad 400 kVA morajo imeti dodatno še zaščito pred notranjo okvaro.

(2)

Za izvedbo zaščite distribucijskega transformatorja moči do vključno 400 kVA zadošča zaščita z varovalkami. Za izvedbo zaščite distribucijskega transformatorja moči nad 400 kVA zadošča na primarni strani zaščita z varovalkami in stikalnim elementom, na sekundarni strani pa termična zaščita z izklopom.

47. člen

(zaščita distribucijskih transformatorjev SN/NN pri paralelnem delovanju)

(1)

Distribucijski transformatorji, ki praviloma ne obratujejo paralelno, morajo za morebitno paralelno obratovanje izpolnjevati naslednje pogoje:

-

enaka prestavna razmerja;

-

enake naznačene napetosti;

-

vezava transformatorjev naj bo takšna, da ne pride do izenačevalnih tokov (enake vezalne skupine ali številki vezne skupine obeh transformatorjev morata biti enaki);

-

približno enake kratkostične napetosti u_k, pri čemer se ne smejo razlikovati za več kot 10 %;

-

razmerje naznačenih moči ne sme biti večje od 3:1.

(2)

V primeru paralelnega delovanja dveh transformatorjev mora biti pri delovanju zaščite pred notranjo okvaro transformatorja zagotovljen obojestranski izklop okvarjenega transformatorja. Če to ni zagotovljeno, je potrebno zagotoviti izklop vseh paralelno delujočih transformatorjev na napajalni strani.

48. člen

(zaščita NN omrežja)

(1)

Zaščita NN omrežja se dimenzionira v skladu s pravilnikom, ki ureja zaščito nizkonapetostnih omrežij in pripadajočih transformatorskih postaj.

(2)

Distribucijski operater mora izvajati kontrolni izračun kratkih stikov za celoten NN vod. Pri tem preveri tudi tokovne obremenitve vodnikov v normalnih obratovalnih pogojih ter minimalni tok enopolnega kratkega stika med faznim in nevtralnim vodnikom z zaščitno funkcijo (PEN vodnikom).

49. člen

(vzdrževanje zaščitnih naprav)

Zaščitne naprave morajo biti periodično preizkušane v skladu s pravilnikom, ki ureja vzdrževanje elektroenergetskih postrojev, ter Navodili za vzdrževanje distribucijskega elektroenergetskega omrežja (v nadaljnjem besedilu: Navodila za vzdrževanje).

II.7.2. Načini ozemljitev

50. člen

(dimenzioniranje ozemljil v distribucijskem sistemu)

(1)

Dimenzioniranje ozemljil VN in SN distribucijskega omrežja določa standard SIST EN 50522.

(2)

Dimenzioniranje ozemljil v NN omrežju določa pravilnik, ki ureja zaščito nizkonapetostnih omrežij in pripadajočih transformatorskih postaj.

51. člen

(načini obratovanja SN zvezdišča TR)

V SN distribucijskih omrežjih se uporabljajo naslednji načini obratovanja nevtralne točke energetskega transformatorja:

-

ozemljitev preko nizkoohmskega upora;

-

resonančna ozemljitev;

-

kombinacija nizkoohmskega upora in paralelno vezane dušilke;

-

kombinacija resonančne ozemljitve v kombinaciji z nizkoohmskim uporom;

-

izolirano zvezdišče.

52. člen

(ozemljitve SN omrežja)

Ozemljitve SN omrežja se dimenzionirajo glede na način obratovanja nevtralne točke transformatorja, pričakovano velikost zemeljskostičnega toka, trajanje okvare in karakteristiko zemljine, skladno s standardom SIST EN 50522.

II.8. Priključevanje in obratovanje nizkonapetostnih agregatov

53. člen

(priključitev agregata na distribucijsko omrežje)

(1)

Priključitev agregata za proizvodnjo električne energije na distribucijsko omrežje je dovoljena ob prekinitvah obratovanja zaradi vzdrževanja distribucijskega omrežja, v posebnih primerih in v izrednih razmerah. Priključitev izvede distribucijski operater.

(2)

Distribucijski operater mora ob varnem obratovanju agregata zagotoviti predpisano kakovost napetosti v skladu s SONDSEE. Odgovoren je za izvedbo zaščitnih ukrepov pred preveliko napetostjo dotika na mestu priključitve agregata in pravilno delovanje zaščite distribucijskega omrežja, ki ga napaja agregat.

(3)

Obseg napajanja prizadetega omrežja z agregati je odvisen od razpoložljivega števila agregatov in obsega prizadetega omrežja. Distribucijski operater ob večjih naravnih in drugih nesrečah ne zagotavlja v celoti potrebne oskrbe vseh uporabnikov omrežja z agregati na prizadetem območju. Distribucijski operater lahko od odjemalcev zahteva omejitev porabe električne energije v času napajanja z agregatom. Če odjemalec ne omeji porabe, ga distribucijski operater izklopi za čas napajanja z agregatom.

(4)

Proizvodne naprave, priključene na distribucijsko omrežje, ki ga napaja agregat, smejo obratovati samo na podlagi izrecnega pisnega dovoljenja distribucijskega operaterja.

(5)

V posebnih primerih, kadar je za določen čas obvezno zagotavljanje neprekinjenosti napajanja v NN omrežju, je dovoljeno paralelno obratovanje agregata z distribucijskim omrežjem pod pogoji, ki jih določi distribucijski operater.

54. člen

(priključitev agregata na električno inštalacijo uporabnika sistema za njegove lastne potrebe)

(1)

Uporabnik sistema sme priključiti agregat v skladu z navodili proizvajalca agregata za lastne potrebe (individualne hiše, kmetija, industrijski obrat, delavnice, ipd), kadar razpoložljivost distribucijskega omrežja ni na voljo.

(2)

Priključitev mora biti izvedena tako, da ni mogoč iznos potenciala (napetosti) v distribucijsko omrežje.

(3)

Uporabnik sistema po priključitvi agregata prevzema odgovornost za varnost ljudi in živali in morebitno nastalo škodo ob nepravilni uporabi, ki bi nastala na njegovi električni inštalaciji, priključenih porabnikih ali proizvodih.

(4)

Na smiselno enak način se priključujejo tudi drugi viri napajanja za lastne potrebe.

III. NAČRTOVANJE RAZVOJA DEES

55. člen

(razvoj DEES)

Distribucijski operater z načrtovanjem razvoja DEES dolgoročno zagotavlja dostop do distribucijskega sistema, zadostno prenosno zmogljivost sistema, ustrezno kakovost napetosti, obvladovanje kratkostičnih tokov ter varno in zanesljivo obratovanje DEES.

III.1. Proces načrtovanja razvoja DEES

56. člen

(osnova za načrtovanje)

Načrtovanje razvoja DEES temelji na osnovi:

1.

napovedi razvoja porabe, proizvodnje in koničnih moči DEES;

2.

obratovalne značilnosti sistema;

3.

stanja sistema in njegovih elementov;

4.

razpoložljivih podatkov iz naprednega merilnega sistema pri uporabnikih sistema;

5.

razpoložljivih podatkov iz merilnikov v posameznih točkah omrežja;

6.

scenarijev porabe in proizvodnje električne energije;

7.

kriterijev načrtovanja, ki omogočajo zagotavljanje predpisane kakovosti oskrbe z električno energijo, ki obsega kakovost el. napetosti in zanesljivost (neprekinjenost) napajanja;

8.

gospodarnosti načrtovanih ukrepov v smislu gradnje, obratovanja in vzdrževanja DEES;

9.

predvidenih ukrepov in zahtev iz državnega razvojnega energetskega načrta;

10.

predvidenega razvoja vključevanja proizvodnih naprav električne energije v sistem.

III.2. Načrtovanje razvoja DEES

57. člen

(kriteriji načrtovanja razvoja distribucijskega sistema)

(1)

Kriteriji razvoja distribucijskega sistema so:

-

tehnični;

-

ekonomski;

-

okoljevarstveni;

-

kriteriji varnosti in zanesljivosti,

in zagotavljajo dolgoročno optimalen razvoj distribucijskega sistema, in med katere sodijo:

1.

kakovost napetosti;

2.

zanesljivost napajanja;

3.

trajnostna in vzdržna raba elementov DEES;

4.

varnost obratovanja in vzdrževanja;

5.

optimiranje izgub v sistemu;

6.

razvojna prilagodljivost;

7.

enostavnost in preglednost;

8.

racionalna raba prostora;

9.

varovanje okolja;

10.

elektromagnetna združljivost.

(2)

Načrtovanje razvoja 110 kV omrežja in naprav distribucijskega sistema mora biti usklajeno s sistemskim operaterjem.

58. člen

(predmet načrtovanja razvoja)

Načrtovanje distribucijskega sistema zajema:

1.

110 kV distribucijsko omrežje;

2.

transformacijo 110 kV/SN in SN/SN;

3.

razdelilne postaje RP na VN in SN;

4.

SN omrežje;

5.

transformacijo SN/NN;

6.

NN omrežje;

7.

pripadajoče objekte in naprave (npr. DCV, TK infrastruktura, avtomatizacija, sistem merjenja električne energije).

59. člen

(faznost načrtovanja razvoja)

(1)

Distribucijski operater načrtuje razvoj distribucijskega sistema večfazno.

(2)

V prvi fazi načrtovanja se z analizo obratovalnih stanj preverja, če VN in SN omrežji ter transformacija izpolnjujeta kriterije načrtovanja ob predvidenem naraščanju obremenitev in predvidenem vključevanju proizvodnih naprav v distribucijski sistem. Raziskovalno obdobje v smislu načrtovanja je 20 do 30 let.

(3)

V drugi fazi načrtovanja distribucijski operater s tehtanjem tehničnih, ekonomskih kriterijev in kriterijev varnosti in zanesljivosti opredeli optimalno varianto razvoja VN in SN distribucijskega sistema.

(4)

Pri načrtovanju NN omrežja se uporabljajo metode na podlagi analiz velikih količin podatkov. Distribucijski operater začne te metode uporabljati, ko je v napredni merilni sistem vključenih vsaj 90 % vseh uporabnikov distribucijskega sistema, predvsem na delih omrežja z večjo vključenostjo električne energije iz proizvodnih naprav.

III.2.1. Tehnični kriteriji načrtovanja distribucijskega sistema

60. člen

(zahteve za načrtovanje razvoja)

Distribucijski operater načrtuje razvoj sistema tako, da:

1.

110 kV omrežje zadošča kriteriju zanesljivosti n-1. Kriterij zanesljivosti n-1 je izpolnjen, če ob izpadu enega 110 kV elementa ne pride do prekinitve distribucije električne energije;

2.

dopustna obremenitev transformatorjev 110 kV/SN v normalnem obratovalnem stanju ne presega 60 % naznačene moči v primeru 2 transformatorjev in 80 % naznačene moči v primeru treh transformatorjev v RTP. V obratovanju transformatorjev je treba upoštevati obratovalno temperaturo transformatorjev in klimatske razmere;

3.

SN omrežje praviloma gradi v obliki zank po kriteriju zanesljivosti n-1. Kriterij zanesljivosti n-1 je v SN omrežjih izpolnjen, če je ob izpadu enega SN elementa možno po krajši prekinitvi (do 1h) zagotoviti uporabo sistema vsem uporabnikom izven okvarjenega sektorja. Distribucijski operater načrtuje SN kabelsko omrežje tako, da v normalnem stanju to ni obremenjeno več kot 75 % termične meje in SN nadzemno omrežje tako, da v normalnem stanju to ni obremenjeno več kot 50 % termične meje. V primeru stanja rezervnega napajanja pa obremenitev SN vodov ne sme preseči termične meje;

4.

dopustni padec napetosti v SN omrežju v normalnem obratovalnem stanju ne presega 7,5 %;

5.

dopustni padec napetosti v SN omrežju v rezervnem obratovalnem stanju ne presega doseženega padca napetosti v normalnem obratovalnem stanju za več kot 5 %;

6.

izmerjeni padec napetosti v NN omrežju ne presega 7,5 %;

7.

izračunana enofazna impedanca v novem ali rekonstruiranem NN omrežju ne presega vrednosti (0,4+j0,25) Ω;

8.

računski padec napetosti za novo ali obnovljeno NN omrežje ne presega vrednosti 5 % ob upoštevanju simetrične obremenitve posameznih faz;

9.

za ostale parametre kakovosti napetosti po SIST EN 50160 načrtuje potrebne ukrepe za izboljšanje stanja kakovosti v opazovanem delu omrežja, ko ti dosežejo 80 % dovoljene vrednosti parametrov iz navedenega standarda;

10.

se zagotovi doseganje minimalnih standardov kakovosti oskrbe z električno energijo, ki jih določi AGEN.

61. člen

(tehnične zahteve za ostale naprave)

Tehnične zahteve za zaščitne in informacijsko komunikacijske naprave morajo biti definirane tako, da naprave pravilno delujejo v vseh obratovalnih razmerah. Tehnične zahteve morajo biti usklajene s sistemskim operaterjem prenosnega sistema, uporabniki sistema in distribucijskimi operaterji sosednjih sistemov.

III.2.2. Avtomatizacija obratovanja distribucijskega sistema

62. člen

(avtomatizacija obratovanja distribucijskega sistema)

Za minimizacijo posledic okvar v sistemu in omejitev nihanj napetosti v predpisanih mejah se v razvojnem načrtu načrtuje avtomatizacija obratovanja distribucijskega sistema na način:

-

načina ozemljitve nevtralne točke, tj. ozemljitve zvezdišča transformatorjev 110kV/SN;

-

avtomatizacije obratovanja SN omrežja;

-

avtomatizacije obratovanja TP-jev (SN/NN);

-

avtomatizacije proizvodnih naprav priključenih na SN nivoju;

-

avtomatizacije pri NN končnih odjemalcih.

III.2.3. Ekonomski kriteriji načrtovanja razvoja distribucijskega sistema

63. člen

(optimiziranje investicij v distribucijski sistem)

Investicije v distribucijski sistem se optimizirajo z:

-

načrtovanjem variantnih rešitev in izvedbo;

-

obratovanjem in vzdrževanjem;

-

zagotavljanjem varnosti in zanesljivosti obratovanja;

-

analizo stroškov lastniškega in dolžniškega kapitala;

-

tipizacijo opreme;

-

uporabo sodobne opreme in tehnologij.

III.2.4. Tipizacije elementov DEES

64. člen

(pomen tipizacije)

Tipiziranje tehničnih in tehnoloških rešitev naprav in elementov DEES zagotavlja zanesljivo in varno obratovanje, vzdrževanje, razvoj DEES in kakovostno oskrbo končnih odjemalcev električne energije.

65. člen

(kriteriji za tipizacijo)

Tipizirane tehnično tehnološke rešitve morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

1.

enotna strategija tehnično tehnološkega razvoja distribucijskega elektroenergetskega sistema v Republiki Sloveniji;

2.

poenotenje opreme;

3.

poenotenje postopkov vzdrževanja in obratovanja;

4.

obvladovanje stroškov vzdrževanja in investicij;

5.

nepristranskost različnih izvedb (variant) tehničnih rešitev za enako tehnično zahtevo uporabnika distribucijskega sistema v Republiki Sloveniji;

6.

uporaba in navedbe veljavne zakonodaje v Republiki Sloveniji in standardov SIST;

7.

izpolnjevanje zahtev naravovarstvenih standardov v Republiki Sloveniji;

8.

zagotavljanje kakovosti, varnosti in zanesljivosti;

9.

zahteve glede pričakovanih razumnih stroškov izgradnje in vzdrževanja;

10.

uporaba opreme in naprav, ki so skladni z zadnjim stanjem tehnike in dobrih praks.

66. člen

(sprejemanje in objava tipizacij)

(1)

Distribucijski operater sprejema tipizacije po postopku, določenem v internem aktu, in ga objavi na svoji spletni strani.

(2)

Tipizacije, razen tistih, ki so priloga SONDSEE, distribucijski operater objavi na svoji spletni strani.

III.3. Izdajanje smernic in mnenj k prostorskim aktom

67. člen

(smernice in mnenja pri poseganju v prostor)

V postopku priprave prostorskih aktov v skladu s predpisi, ki urejajo urejanje prostora, in veljavno energetsko zakonodajo, distribucijski operater v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za energijo, in lokalnimi skupnostmi, pripravlja in izdaja smernice in mnenja. V postopku priprave prostorskih aktov distribucijski operater za potrebe načrtovanja sistema skupaj z lokalno skupnostjo in pripravljavcem prostorskega akta pridobi podatke o velikosti, lokaciji in času pojava novega odjema in/ali proizvodnje električne energije.

IV. VZDRŽEVANJE SISTEMA

68. člen

(podlaga za vzdrževanje)

(1)

Distribucijski sistem mora biti vzdrževan skladno s pravilnikom, ki ureja vzdrževanje elektroenergetskih postrojev, in Navodili za vzdrževanje, ki so sprejeta na podlagi tega pravilnika in SONDSEE.

(2)

V skladu z Navodili za vzdrževanje morata biti v celoti vzdrževana priključen elektroenergetski objekt in priključek na distribucijski sistem uporabnika sistema, ki vplivata na delovanje distribucijskega sistema (v nadaljnjem besedilu: priključen objekt).

69. člen

(izdaja Navodil za vzdrževanje)

(1)

Distribucijski operater izda, dopolnjuje in obnavlja Navodila za vzdrževanje v skladu z zakonodajo, tehničnimi predpisi, standardi, navodili proizvajalcev, preteklimi spoznanji (dobra praksa) in zadnjim stanjem tehnike pri vzdrževanju distribucijskega elektroenergetskega sistema.

(2)

Distribucijski operater objavi Navodila za vzdrževanje na svoji spletni strani.

(3)

Določila v Navodilih za vzdrževanje ne smejo biti v nasprotju z veljavnimi predpisi oziroma ne smejo predpisovati nižje ravni stanja tehnike, varnosti in zanesljivosti kot obstoječi predpisi.

(4)

Lastnik omrežja, lastnik priključka, lastnik priključenega objekta in izvajalec vzdrževanja so dolžni distribucijskega operaterja sproti obveščati o vseh stanjih, ki bi vplivala na vsebino Navodil za vzdrževanje (nova oprema in naprave, nova spoznanja, ipd).

70. člen

(vzdrževanje priključenih objektov in priključkov)

(1)

Za vzdrževanje priključenega objekta ali priključka je odgovoren lastnik le-tega, če ni pogodbeno urejeno drugače.

(2)

Lastnik priključenega objekta ali priključka je dolžan termin izvajanja vzdrževalnih del, za katere je potreben izklop napajanja oziroma poseg distribucijskega operaterja, predhodno uskladiti z distribucijskim operaterjem. Praviloma se morajo taka dela izvesti v času izklopa distribucijskega omrežja. Distribucijski operater je upravičen zaračunati svoje storitve (izklop, vklop, nadzor) v skladu s cenikom storitev distribucijskega operaterja, ki niso zajete v omrežnini.

71. člen

(nadzor nad stanjem priključenega objekta in priključkov)

Če distribucijski operater ugotovi, da stanje priključenega objekta ali priključka ni v skladu z veljavnimi tehničnimi in drugimi predpisi oziroma nista vzdrževana v skladu z veljavnimi Navodili za vzdrževanje, pozove lastnika k ureditvi razmer.

72. člen

(posegi na javnem distribucijskem omrežju zaradi tretjih oseb)

(1)

Sprememba javnega distribucijskega omrežja (dograditev, prestavitev, ipd) zaradi zahteve uporabnika sistema ali tretje osebe se lahko izvede samo na podlagi tehničnih pogojev, ki jih izda distribucijski operater.

(2)

Stroški izvedbe spremembe bremenijo uporabnika sistema oziroma tretjo osebo.

(3)

Distribucijski operater v tehničnih pogojih predpiše enako tehnološko rešitev kot je obstoječa, če je to mogoče v smislu tehničnih predpisov, vplivov na okolje ali drugih zahtev. Pri tem izbere takšno rešitev, ki je najugodnejša za uporabnika oziroma tretjo osebo.

(4)

Če distribucijski operater določi drugačno tehnološko rešitev zaradi zagotovitve dodatne zaščite distribucijskega sistema ali povečanja stopnje varnosti v skladu s pravilnikom, ki ureja pogoje in omejitve gradenj, uporabo objektov ter opravljanje dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, ali če to zahteva uporabnik sistema ali tretja oseba, nosi vse stroške uporabnik sistema oziroma tretja oseba.

(5)

Če obstoječa tehnološka rešitev ne ustreza stanju tehnike ali veljavni tipizaciji omrežja ali ni v skladu s plani razvoja, lahko distribucijski operater predpiše tudi drugačno tehnološko rešitev, vendar dodatni stroški, ki nastanejo zaradi tega, bremenijo distribucijskega operaterja.

(6)

Posege na obstoječem omrežju ima pravico izvesti lastnik le-tega, pri čemer mora spremembe izvesti v skladu s tržnimi cenami in postavkami cenika storitev distribucijskega operaterja, ki niso zajete v omrežnini.

V. PRIKLJUČEVANJE UPORABNIKOV SISTEMA NA DISTRIBUCIJSKI SISTEM

V.1. Izdaja projektnih pogojev in mnenja k projektni dokumentaciji

73. člen

(projektni pogoji in mnenje k projektni dokumentaciji)

(1)

Distribucijski operater določi projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, če investitorji zaprosijo zanje, in daje:

-

mnenje k projektni dokumentaciji za načrtovane posege na območju varovalnih pasov distribucijskih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav, če se objekt ne bo priključil na distribucijsko omrežje, ter

-

SZP, če se bo objekt priključil na distribucijsko omrežje,

v skladu z ZOEE in zakonom, ki ureja graditev objektov.

(2)

Če nameravana graditev predvideva priključitev na distribucijski sistem, lahko distribucijski operater v projektnih pogojih določi tudi tehnične pogoje za priključitev objekta na distribucijski sistem.

V.2. Postopek izdaje soglasja za priključitev

74. člen

(soglasje za priključitev)

(1)

Uporabnik sistema, ki želi priključiti svoje objekte ali naprave na distribucijski sistem ali spremeniti obstoječo priključitev, mora od distribucijskega operaterja pridobiti SZP, skladno z ZOEE, ZSROVE in določili teh SONDSEE. Vlogo za izdajo SZP lahko poda uporabnik sistema, ki bo investitor objekta ali naprave oziroma lastnik obstoječega merilnega mesta.

(2)

V primeru izdaje SZP merilnega mesta:

-

za objekt, ki je v solastnini ali skupni lastnini dveh ali več oseb;

-

za posamezni del objekta z več posameznimi deli, ki je v solastnini ali skupni lastnini dveh ali več oseb ali

-

za skupne dele v objektu z več posameznimi deli, ki so v solastnini dveh ali več etažnih lastnikov,

ti solastniki oziroma etažni lastniki za izdajo SZP, ki se šteje kot posel rednega upravljanja, v predpisanih deležih za razpolaganje z objektom skladno z določbami predpisov, ki urejajo stvarnopravna in stanovanjska razmerja, lahko pooblastijo posameznika, ki poda vlogo za izdajo SZP in zastopa solastnike oziroma etažne lastnike v postopku izdaje SZP. SZP se izda vsem solastnikom oziroma etažnim lastnikom objekta.

(3)

Obratovalna omejitev je vsak ukrep, ki ga distribucijski operater določi v vsebini SZP uporabniku sistema z namenom, da le-ta s povečanjem odjema ali oddaje električne moči oziroma energije ne povzroči prekoračitev zmogljivosti distribucijskega sistema ali onemogoči izvajanje obveznosti gospodarske javne službe v skladu z določbami ZOEE.

75. člen

(pogoji za vložitev zahteve za izdajo novega SZP za obstoječe merilno mesto)

(1)

Lastnik merilnega mesta mora zaprositi za novo SZP, če se spremenijo osnovni parametri priključenega objekta in njegovega priključka, glede katerega je bilo izdano SZP, zlasti pa v naslednjih primerih:

-

sprememba priključne moči;

-

sprememba ali odprava obratovalne omejitve;

-

sprememba tehničnih karakteristik objektov in naprav, glede katerih je bilo izdano SZP;

-

sprememba napetostnega nivoja uporabnika sistema;

-

ko je merilno mesto odklopljeno več kot 3 leta.

(2)

Odločba, s katero distribucijski operater izda lastniku merilnega mesta novo SZP, razveljavi in nadomesti prejšnje SZP po izvedbi priključitve na osnovi novega SZP.

76. člen

(prekoračevanje priključne moči soglasja za priključitev)

(1)

Če odjem ali oddaja preseže v izdanem SZP določeno priključno moč na merilnem mestu, distribucijski operater s pisnim obvestilom obvesti uporabnika sistema, da mora lastnik merilnega mesta najkasneje v roku 14 dni od datuma obvestila zaprositi za novo SZP ali znižati odjem oziroma oddajo električne energije na višino določene priključne moči. Distribucijski operater izvaja mesečno kontrolo, ali uporabnik sistema še naprej presega dovoljeno priključno moč, do trenutka izvedbe pogojev iz novega SZP za povečanje priključne moči.

(2)

Če distribucijski operater ob kontroli ugotovi, da uporabnik sistema še vedno prekoračuje priključno moč, šteje takšno ravnanje za neupravičen odjem in ravna skladno z določbami poglavja o neupravičenem odjemu iz teh SONDSEE.

(3)

Če takšno prekoračevanje priključne moči pomeni potencialno nevarnost za zanesljivo in varno obratovanje distribucijskega sistema oziroma uporabnikovih merilnih naprav ali priključka, distribucijski operater lahko začne postopek odklopa po predhodnem obvestilu skladno z 224. členom teh SONDSEE. V primeru nadaljnjega prekoračevanja priključne moči po začetku postopka odklopa po predhodnem obvestilu distribucijski operater ob ugotovljeni prvi naslednji prekoračitvi priključne moči izvede odklop merilnega mesta brez dodatnega obveščanja.

77. člen

(zavrnitev izdaje soglasja za priključitev)

Distribucijski operater lahko zahtevo za izdajo SZP zavrne v naslednjih primerih:

-

če niso izpolnjeni predpisani pogoji za priključitev, določeni v veljavni energetski zakonodaji ter v teh SONDSEE;

-

če bi zaradi priključitve prišlo do večjih motenj v oskrbi;

-

če bi priključitev distribucijskemu operaterju povzročila nastanek nesorazmernih stroškov, ki jih uporabnik sistema ni pripravljen sam kriti.

78. člen

(določitev sorazmernih in nesorazmernih stroškov)

(1)

Sorazmerni stroški se določijo tako, da v predvideni dobi koristnosti sredstev prihodki od uporabnikov sistema pokrijejo investicijske stroške izgradnje infrastrukture, kar pomeni, da pokrijejo izračunane stroške amortizacije. Za predvideno dobo koristnosti sredstev, izraženo v letih, se uporabi doba koristnosti za načrtovane naložbe, ki je opredeljena v aktu RO.

(2)

Med prihodke od uporabnikov sistema se štejejo prihodki iz naslova omrežnine za priključno moč in omrežnine za distribucijski sistem v deležu načrtovane amortizacije in donosa ter predvidene priključne moči in ocenjeni obseg uporabe sistema dodatno priključenih uporabnikov sistema v predvideni dobi koristnosti, pri čemer se pri vseh postavkah upoštevajo ceniki veljavni na dan odločanja o priključitvi.

(3)

Nesorazmerni stroški se določijo kot razlika med skupnimi investicijskimi stroški potrebnih tehničnih prilagoditev in okrepitev sistema ter sistemskih naprav zaradi priključitve uporabnika sistema na sistem ter sorazmernimi stroški.

(4)

Distribucijski operater določi skupne investicijske stroške v smislu 136. člena teh SONDSEE ob upoštevanju naslednjih kriterijev:

-

znanih dejstev o stanju obstoječega omrežja;

-

obstoječih uporabnikih sistema v času odločanja o priključitvi;

-

potrebah uporabnika sistema, ki se priključuje na sistem;

-

predvidenih priključitvah novih uporabnikov sistema v času, ki ga zajema veljavni razvojni načrt distribucijskega operaterja;

-

veljavnih prostorskih aktov za predmetno območje.

(5)

Distribucijski operater v postopku odločanja o izdaji SZP opravi in uporabniku sistema predloži izračun nesorazmernih stroškov na podlagi določb tega člena.

(6)

Distribucijski operater in uporabnik sistema s posebno pogodbo uredita medsebojna razmerja glede plačila nesorazmernih stroškov za potrebe izgradnje priključitvenega voda, širitve in ojačitve DEES, ali kombinacije obojega, ki bo v lasti distribucijskega operaterja.

(7)

Distribucijski operater po sklenitvi posebne pogodbe in izpolnitvi finančnih obvez uporabnika sistema iz prejšnjega odstavka začne z aktivnostmi za izvedbo dogovorjenih posegov v DEES.

(8)

V kolikor uporabnik sistema ne realizira priključitve na distribucijski sistem, ima distribucijski operater pravico zahtevati povrnitev stroškov, ki jih je imel zaradi izvajanja aktivnosti iz prejšnjega odstavka.

79. člen

(vračilo dela nesorazmernih stroškov zaradi priključitve novih uporabnikov distribucijskega sistema)

(1)

Če se v dobi koristnosti sredstev na del sistema, za katerega so bili plačani nesorazmerni stroški, priključijo novi uporabniki, je distribucijski operater dolžan obstoječim uporabnikom, ki so plačali nesorazmerne stroške, le-te vrniti v sorazmerju z deležem priključne moči, glede na priključno moč vseh priključenih uporabnikov na tem delu sistema, hkrati pa vračilo ne sme biti večje od že plačanih nesorazmernih stroškov.

(2)

Pri določitvi višine vračila nesorazmernih stroškov v prejšnjem odstavku se upošteva neamortiziran del investicije.

(3)

Distribucijski operater vrne del nesorazmernih stroškov obstoječim uporabnikom v 30 dneh po tem, ko mu le-ti pisno sporočijo vse potrebne podatke za nakazilo (številko transakcijskega računa ter druge potrebne podatke) in ko je prejel celotno plačilo nesorazmernih stroškov od novih uporabnikov sistema.

80. člen

(začasna priključitev)

(1)

Za priključitev začasnih objektov in gradbišč, ki jih je mogoče priključiti na distribucijski sistem po predpisih o graditvi objektov, mora pravna ali fizična oseba pridobiti SZP za določen čas z veljavnostjo največ eno leto. V primeru priključitve gradbišča objekta, ki se gradi v lastni režiji, se SZP za gospodinjski odjem, izdano na podlagi 74. člena teh SONDSEE, uporablja tudi za začasni priklop gradbišča, če je taka priključitev enaka pogojem iz izdanega SZP.

(2)

Začasno se lahko na distribucijski sistem priključi tudi hranilnik električne energije (HEE), s katerim investitor distribucijskemu operaterju zagotavlja storitve prožnosti. Ob vlogi za izdajo SZP mora investitor predložiti sklenjeno pogodbo o zagotavljanju storitev prožnosti. Začasna priključitev takšnega HEE se ob pogoju, da je postavitev takšnega HEE skladna s prostorsko in gradbeno zakonodajo ter veljavnimi prostorskimi akti, odobri za čas veljavnosti sklenjene pogodbe za zagotavljanje storitev prožnosti. Ob tem se merilno mesto za HEE razvrsti v napetostni nivo uporabnika sistema skladno z določbami obračunskega akta.

(3)

Distribucijski operater lahko na podlagi pisne vloge izdano SZP za določen čas podaljša največ dvakrat, vsakokrat največ za eno leto. V primeru HEE je pogoj za podaljšanje SZP nova sklenjena pogodba o zagotavljanju storitev prožnosti, pri čemer se SZP podaljša za čas veljavnosti nove sklenjene pogodbe. Pisna zahteva za podaljšanje mora biti predložena najmanj 30 dni pred potekom veljavnosti SZP, ki je bilo izdano za več kot dva meseca.

(4)

Za priključitev prireditev, RTV-prenosov in drugih podobnih objektov in naprav mora pravna ali fizična oseba pridobiti SZP za določen čas. SZP iz prejšnjega stavka velja za obdobje, ki je navedeno v vlogi, vendar največ en mesec. Distribucijski operater lahko, na podlagi pisne vloge SZP podaljša največ dvakrat, vsakokrat največ za 1 mesec. Pisna zahteva za podaljšanje mora biti predložena najmanj pet delovnih dni pred iztekom veljavnosti SZP.

(5)

Začasna priključitev iz prvega in tretjega odstavka tega člena na isti lokaciji po preteku podaljšanj SZP razen za potrebe priključitve RTV-prenosov ni več možna, zato je potrebno pred ponovno priključitvijo pridobiti SZP za nedoločen čas.

(6)

Distribucijski operater pisno obvesti uporabnika sistema o preteku SZP za določen čas in za odklop v primerih, ko je bilo SZP izdano za čas daljši od enega mesca. Po preteku SZP za določen čas in če ni bila podana pisna vloga za podaljšanje SZP, distribucijski operater odklopi merilno mesto iz sistema brez predhodnega obvestila.

81. člen

(prenos pravic iz soglasja za priključitev)

(1)

Prenos pravic iz SZP je možen skladno z določbami energetske zakonodaje o prenosu SZP po postopku, določenem v 258. členu teh SONDSEE.

(2)

Skupaj s prenosom lastništva objekta ali naprave se prenaša tudi lastništvo priključka, ki služi temu objektu ali napravi.

(3)

Prenos pravic iz SZP z ene na drugo lokacijo ni mogoč.

V.3. Sheme za priključitev uporabnikov sistema

82. člen

(določitev splošnih shem)

(1)

Distribucijski operater določa za potrebe priključevanja odjema končnih odjemalcev, proizvodnih naprav (tudi naprav za samooskrbo), hranilnikov električne energije, polnilnih mest za električna vozila in podobnih naprav uporabnikov sistema splošne tipske sheme PS1, PS2 in PS3.

(2)

Legenda, ki pojasnjuje sheme in kratice v tem poglavju, je naslednja:

W_g- proizvedena energija proizvodne naprave

W_odj- prevzeta energija končnega odjemalca

LR - lastna raba

LO - lastni odjem

P_g- delovna moč proizvodne naprave pri cosφ = 0,8

S_g- navidezna priključna moč oddaje

P_odj- priključna moč odjema

S_LO- navidezna priključna moč odjema pri P_odjin cosφ = 0,95

S_LR- navidezna moč lastne rabe

Px - števec oddane in prejete električne energije

V.3.1. Tipska shema PS.1

83. člen

(splošna tipska shema PS.1)

(1)

Splošna tipska shema PS.1 je naslednja:

A. za odjem končnega odjemalca

ali

B. za proizvodno napravo ali HEE ali PEV ali podobnih naprav

ali

C. za kombinacijo predhodnih dveh namenov.

(2)

Uporabnik sistema je dolžan v svoji interni inštalaciji zagotoviti selektivnost vseh ustreznih predpisanih zaščit, tako da ne bo prihajajo do neželenih delovanj le-teh.

84. člen

(posebnost uporabe sheme za namena B in C)

(1)

Splošna tipska shema PS.1 se za proizvodne naprave uporablja v naslednjih primerih:

-

ko je ob postavitvi proizvodne naprave prisoten lasten odjem ali če ni prisoten;

-

ko sta lastnik proizvodne naprave in lastnik lastnega odjema ista pravna ali fizična oseba;

-

ko lastnik proizvodne naprave ne bo zaprosil za podporo proizvedeni električni energiji oziroma se strinja, da je osnova za določitev podpore izmerjena energija na števcu P2 oddana v javno omrežje;

-

ko se lastnik proizvodne naprave strinja, da bo prejemal potrdilo o izvoru za energijo na osnovi količin električne energije izmerjenih na števcu P2, ki je bila oddana v javno omrežje.

(2)

Splošna tipska shema PS.1 se za HEE in polnilna mesta EV uporablja v naslednjih primerih:

-

ko je ob postavitvi HEE ali polnilnega mesta EV prisoten lasten odjem ali če ni prisoten;

-

ko sta lastnik HEE ali polnilnega mesta EV in lastnik lastnega odjema ista pravna ali fizična oseba;

-

ko bo storitve HEE ali polnilnega mesta EV koristil samo lastnik lastnega odjema;

-

ko lastnik polnilnega mesta EV ne bo želel izbrati drugega dobavitelja kot ga ima izbranega za lastni odjem.

(3)

Navidezna priključna moč odjema ali oddaje (vsota vseh priključenih proizvodnih naprav, HEE ali polnilnih mest EV) ne sme presegati prenosne zmogljivosti priključka na javno omrežje in mora izpolnjevati enega izmed naslednjih pogojev:

-

če bodo/so skladno s Prilogo 2 Tipizacija merilnih mest predpisane direktne meritve za merjenje prejete ali oddane električne energije v primeru priključitve neposredno na distribucijski sistem (namen B), je navidezna priključna moč oddaje omejena z maksimalno močjo oddaje, ki je predvidena za izvedbo direktnih meritev;

-

če bodo/so skladno s Prilogo 2 Tipizacija merilnih mest predpisane direktne meritve za merjenje prejete ali oddane električne energije v primeru priključitve za lastni odjem končnega odjemalca (namen C), je navidezna priključna moč oddaje omejena na 80 % navidezne priključne moči odjema na merilnem mestu s števcem P2;

-

če bodo/so skladno s Prilogo 2 Tipizacija merilnih mest predpisane polindirektne ali indirektne meritve za merjenje prejete ali oddane električne energije v primeru priključitve neposredno na distribucijski sistem (namen B), je navidezna priključna moč oddaje omejena z maksimalno močjo oddaje, ki je predvidena za izvedbo polindirektnih ali indirektnih meritev.

(4)

Če so skladno s Prilogo 2 Tipizacija merilnih mest predpisane polindirektne ali indirektne meritve za lastni odjem končnega odjemalca (namen C), navidezna priključna moč oddaje ne sme presegati 80 % navidezne priključne moči odjema na merilnem mestu s števcem P2.

85. člen

(vključitev za števec P1 ali P2)

Vključitev proizvodne naprave, HEE, PEV ali druge podobne naprave v omrežje uporabnika sistema za števcem P1 ali P2 se izvede skladno z veljavnimi predpisi, ki določajo tehnične in ostale pogoje za priključitev in obratovanje v omrežju uporabnika sistema.

86. člen

(lastna raba proizvodnih naprav)

(1)

Lastnik proizvodne naprave mora v vejo lastne rabe LR montirati števec električne energije, če ga določa predpis, ki ureja obvezne meritve na proizvodnih napravah, v naslednjih primerih:

-

če obstaja LO ali

-

če obstaja LO in moč lastne rabe S_LR elektrarne ne dosega 20 % moči elektrarne Sg.

(2)

Določba prejšnjega odstavka tega člena ne velja v primeru, če obstaja LO, se pa za merjenje proizvedene električne energije uporabljajo direktne meritve na števcu P2.

V.3.2. Tipska shema PS.2

87. člen

(splošna tipska shema PS.2)

(1)

Splošna tipska shema PS.2 je naslednja:

(2)

Splošna tipska shema PS.2 za priključitev je namenjena za registracijo podpor za proizvodne naprave, sistemskih storitev, ki jih uporabniki distribucijskega sistema nudijo distribucijskemu operaterju, in posebnih storitev, ki jih uporabniki distribucijskega sistema nudijo sistemskemu operaterju, agregatorju, dobavitelju in drugim tretjim osebam.

(3)

Uporabnik sistema je dolžan v svoji interni inštalaciji zagotoviti selektivnost vseh ustreznih predpisanih zaščit, tako da ne bo prihajajo do neželenih delovanj le-teh.

88. člen

(posebnost uporabe sheme)

(1)

Splošna tipska shema PS.2 se za proizvodne naprave uporablja v naslednjih primerih:

-

ko je ob postavitvi proizvodne naprave prisoten lasten odjem;

-

ko sta lastnik proizvodne naprave in lastnik lastnega odjema različni pravni ali/in fizični osebi, pri čemer mora lastnik lastnega odjema biti tudi lastnik merilnega mesta P3;

-

ko bo lastnik proizvodne naprave zaprosil za podporo proizvedeni električni energiji oziroma se ne strinja, da je osnova za določitev podpore izmerjena energija na števcu P3 oddana v javno omrežje;

-

ko se lastnik proizvodne naprave ne strinja, da bo prejemal potrdilo o izvoru za energijo na osnovi količin električne energije izmerjenih na števcu P3, ki je bila oddana v javno omrežje.

(2)

Splošna tipska shema PS.2 se za HEE in polnilna mesta EV uporablja v naslednjih primerih:

-

ko je ob postavitvi HEE ali polnilnega mesta EV prisoten lasten odjem;

-

ko sta lastnik HEE ali polnilnega mesta EV in lastnik lastnega odjema različni pravni ali/in fizični osebi, pri čemer mora lastnik lastnega odjema biti tudi lastnik merilnega mesta P3;

-

ko bo lastnik HEE ali polnilnega mesta EV storitve le-teh nudil tudi tretjim osebam;

-

ko bo lastnik polnilnega mesta EV želel izbrati drugega dobavitelja kot je izbran na merilnem mestu P3.

(3)

Skupna navidezna priključna moč odjema na števcu P3 ali oddaje na vseh števcih P2 ne sme presegati prenosne zmogljivosti priključka na javno omrežje in mora izpolnjevati enega izmed naslednjih pogojev:

-

če bodo/so skladno s Prilogo 2 Tipizacija merilnih mest predpisane direktne meritve za merjenje prejete ali oddane električne energije v primeru lastnega odjema končnega odjemalca na števcu P3, je navidezna priključna moč oddaje električne energije v distribucijsko omrežje na števcu P3 omejena na 80 % navidezne priključne moči odjema na merilnem mestu s števcem P3;

-

če so skladno s Prilogo 2 Tipizacija merilnih mest predpisane polindirektne ali indirektne za merjenje prejete ali oddane električne energije za lastni odjem končnega odjemalca na števcu P3, dovoljena navidezna priključna moč oddaje električne energije v distribucijsko omrežje na števcu P3 ne sme presegati 80 % navidezne priključne moči odjema na merilnem mestu s števcem P3. Pri tem se velikost tokovnih merilnih transformatorjev na števcu P3 predpiše glede na priključno moč odjema.

89. člen

(vključitev za števec P3)

Vključitev proizvodne naprave, HEE, PEV ali druge podobne naprave v omrežje uporabnika sistema za števcem P3 se izvede skladno z veljavnimi predpisi, ki določajo tehnične in ostale pogoje za priključitev in obratovanje v omrežju uporabnika sistema.

90. člen

(lastna raba proizvodnih naprav)

(1)

Lastnik proizvodne naprave mora v vejo lastne rabe LR montirati števec električne energije, če ga določa predpis, ki ureja obvezne meritve na proizvodnih napravah, in če moč lastne rabe S_LR elektrarne ne dosega 20 % moči elektrarne Sg.

(2)

Določba prejšnjega odstavka tega člena ne velja v primeru, če se za merjenje proizvedene električne energije uporabljajo direktne meritve na števcu P3.

V.3.3. Tipska shema PS.3

Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem električne energije

Časovnica