Pravilnik o izvrševanju kazni zapora

2204. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora

Na podlagi 17., 41.č, 56., 72., 76., 78.a, 206. in 236.h člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15 in 11/18) izdaja ministrica za pravosodje

P R A V I L N I K
o izvrševanju kazni zapora

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik podrobneje ureja izvrševanje kazni zapora, mladoletniškega zapora in hišnega zapora, ki se v skladu z zakonom, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, izvršujejo v zavodih za prestajanje kazni zapora (v nadaljnjem besedilu: zavod).

2. člen

(varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin obsojenca)

(1)

Osebe, ki obravnavajo obsojenca med prestajanjem kazni zapora, ves čas ravnajo tako, da so zagotovljene in varovane njegove človekove pravice in temeljne svoboščine, še posebno skrb pa posvečajo varstvu njegovih pravic in dostojanstva pri postopku oddaje urina, postopku preizkusa prisotnosti alkohola, uresničevanju verske svobode in pri zagotavljanju ustreznih pogojev namestitve.

(2)

Za obsojenca, ki zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti potrebuje dodatno pomoč pri zadovoljevanju osebnih potreb, si zavod v okviru svojih zmožnosti prizadeva, da ga vključuje v različne aktivnosti v zavodu.

II. OBVEŠČANJE OŠKODOVANCA O IZHODU, ODPUSTU IN POBEGU OBSOJENCA

3. člen

(sklenitev dogovora z oškodovancem)

(1)

Zavod po prejemu podatkov o oškodovancu od sodišča ali oškodovanca tega pozove k sklenitvi dogovora o načinu obveščanja o izhodu, odpustu in pobegu obsojenca (v nadaljnjem besedilu: dogovor o obveščanju).

(2)

Če je sklenjen dogovor o obveščanju, se oškodovanca obvešča tako, kot je določeno v dogovoru o obveščanju.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek se oškodovanca obvešča takoj, ko zavod ugotovi, da je obsojenec neupravičeno zunaj zavoda.

(4)

Če se okoliščine, na podlagi katerih je bil sklenjen dogovor o obveščanju, spremenijo, zavod po uradni dolžnost ali na pobudo oškodovanca tega pozove k sklenitvi novega dogovora o obveščanju v osmih dneh od evidentiranega nastanka novih okoliščin oziroma od prejema pobude.

(5)

Če zavod ugotovi, da oškodovanec obsojenca ogroža, se obveščanje prekine ne glede na sklenjeni dogovor o obveščanju, oškodovanca pa se pozove k sklenitvi novega dogovora.

III. SPREJEM OBSOJENCA V ZAVOD

4. člen

(poziv za nastop kazni)

(1)

Zavod sprejme obsojenca na prestajanje kazni zapora na podlagi poziva za nastop kazni, ki ga predloži obsojenec ali ki ga zavod pridobi po uradni dolžnosti.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek zavod obsojenca sprejme, če ugotovi, da je sodišče poziv za nastop kazni zapora že odposlalo. O poizvedbi na sodišču oseba, ki sprejme obsojenca, naredi uradni zaznamek.

(3)

Če je obsojenec prišel na prestajanje kazni zapora na drug dan, kot je določeno v pozivu, ga zavod sprejme.

5. člen

(odvzem nedovoljenih stvari)

(1)

Ob sprejemu v zavod sme imeti obsojenec v osebni prtljagi stvari, kot so določene v 77. členu tega pravilnika (dovoljene stvari).

(2)

Ob sprejemu v zavod se obsojencu stvari, ki jih ne sme imeti pri sebi, odvzamejo in se z njimi ravna v skladu z 78. členom tega pravilnika (nedovoljene stvari).

6. člen

(higienski ukrepi)

Ob sprejemu v zavod se obsojenec oprha. Po potrebi se odredijo tudi dezinfekcija oziroma dezinsekcija in drugi higienski ukrepi.

7. člen

(ravnanje z oblačili)

(1)

Oblačila in obutev, v katerih je prišel obsojenec na prestajanje kazni zapora, se po potrebi razkužijo.

(2)

Če obsojenec nima primernih oblačil ali obutve, mu jih zagotovi zavod. Če obsojenec želi, se mu njegova oblačila in obutev vrnejo, sicer pa se v zavodu shranijo.

8. člen

(zdravstveni pregled)

(1)

Zdravnik, ki opravlja zdravstveno dejavnost v zavodu (v nadaljnjem besedilu: zdravnik), nemudoma po sprejemu, najpozneje pa naslednji delovni dan po sprejemu, z obsojencem opravi razgovor in ga pregleda.

(2)

Zdravnik pri pregledu ugotavlja morebitne poškodbe in druge zdravstvene posebnosti obsojenca ter jih dokumentira.

9. člen

(drugi ukrepi ob sprejemu)

Zavod ob sprejemu obsojenca:

-

pripravi oceno njegove samomorilne ogroženosti;

-

preveri, ali njegovo zdravstveno stanje zahteva takojšnje ukrepanje, pri čemer se upoštevajo tudi ugotovitve o samomorilni ogroženosti;

-

oceni potrebo po pregledu pri psihiatru in potrebo po pregledu pri zdravniku specialistu;

-

zabeleži posebnosti, ki so pomembne za namestitev in nadaljnjo obravnavo obsojenca, zlasti: invalidnost, podatek o tem, ali obsojenec kadi, morebitno ogrožanje ali motenje drugih obsojencev, ogroženost od drugih obsojencev, prilagoditvene težave, potrebo po razgovoru s psihologom ali drugim svetovalcem, socialne težave;

-

od obsojenca pridobi izjavo o tem, koga naj zavod obvesti v primeru njegove hospitalizacije ali smrti.

10. člen

(fotografiranje)

Zavod obsojenca po sprejemu fotografira. Obsojenčeva fotografija se shrani v njegovem osebnem spisu. Obsojenec je fotografiran tudi na vsakih pet let prestane kazni zapora oziroma ob bistvenih spremembah njegovega videza.

IV. POSTOPEK Z OBSOJENCEM V SPREJEMNEM OBDOBJU

11. člen

(bivanje)

(1)

V sprejemnem obdobju obsojenci bivajo v prostorih, ki so ločeni od prostorov ostalih obsojencev.

(2)

Če zavod ne razpolaga z zadostnimi prostorskimi možnostmi, sme izjemoma obsojence v sprejemnem obdobju namestiti tudi skupaj z ostalimi obsojenci, če za to ne obstajajo varnostni, zdravstveni ali drugi zadržki, kar se navede v uradnem zaznamku.

12. člen

(naloge strokovnih delavcev v sprejemnem obdobju)

(1)

V sprejemnem obdobju obsojenca obravnavajo strokovni delavci vzgojne službe (v nadaljnjem besedilu: strokovna skupina), tako da:

-

preverijo ugotovitve zavoda iz prve do četrte alineje 9. člena tega pravilnika;

-

poučijo obsojenca o njegovih pravicah in obveznostih na prestajanju kazni zapora, življenju in delu v zavodu ter mu dajo potrebna pojasnila in nasvete;

-

seznanijo obsojenca s predpisi s področja izvrševanja kazenskih sankcij in hišnim redom zavoda;

-

pridobijo in dopolnijo že obstoječo dokumentacijo v obsojenčevem osebnem spisu;

-

predlagajo napotitev obsojenca na zdravstveni pregled zaradi ugotavljanja zdravstvenih sposobnosti za razporeditev na delo;

-

zberejo podatke o obsojenčevi osebnosti in druge podatke, ki so potrebni za sestavo obsojenčevega osebnega načrta;

-

pripravijo oceno potreb in tveganj obsojenca za čas prestajanja kazni zapora in po odpustu;

-

predlagajo napotitev obsojenca v specializirane organizacije;

-

sestavijo osebni načrt in ga obsojencu ponudijo v seznanitev, kar ta potrdi s podpisom.

(2)

Strokovna skupina v obsojenčevem osebnem načrtu zabeleži podatke o:

-

namestitvi obsojenca,

-

režimu prestajanja kazni,

-

stikih z ožjimi družinskimi člani in drugimi osebami,

-

oblikah in programih obravnave obsojenca,

-

izobraževanju in prostočasnih aktivnostih,

-

delu,

-

ugodnostih in

-

načrtu socialnega vključevanja.

V. BIVALNI IN DRUGI PROSTORI TER OPREMA

13. člen

(funkcionalna in varna razporeditev prostorov)

(1)

Zavod si glede na svoje prostorske zmožnosti prizadeva, da so posamezni prostori oddelki in druge namensko zaokrožene prostorske enote funkcionalni in varni.

(2)

Obsojenci, ki prestajajo kazen zapora v različnih režimih, so med seboj prostorsko ločeni, razen če za zagotavljanje varnosti to ni nujno potrebno.

14. člen

(prostori za opravljanje zdravstvene dejavnosti)

Zavod zagotavlja prostor, v katerem izvajalec zdravstvene dejavnosti opravlja svojo dejavnost in ga vzdržuje tako, kot vzdržuje druge prostore zavoda.

15. člen

(prilagojeni prostori ali oddelki)

Prostor ali oddelek, namenjen obsojencem, ki zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti potrebujejo dodatno pomoč pri zadovoljevanju osnovnih potreb, je opremljen s prilagojeno opremo, ki omogoča varno izvajanje aktivnosti na vseh področjih življenja.

16. člen

(bivalni prostori)

(1)

Obsojenci bivajo v dnevnih prostorih, spijo pa v enoposteljnih ali večposteljnih sobah.

(2)

Sobe morajo biti svetle, suhe in zračne.

(3)

Sanitarije so obsojencem vsak čas dostopne.

17. člen

(površinski standardi bivalnih prostorov)

(1)

Površinski standard v samski sobi je 9 m2.

(2)

Površinski standard v večposteljni sobi je 7 m2 površine na obsojenca.

(3)

Med stenama v prostoru mora biti najmanj 2 m prostora, višina stropa pa mora biti najmanj 2,5 m. Soba iz prvega in drugega odstavka tega člena mora imeti tudi sanitarni prostor v površini najmanj 1,5 m2.

(4)

Zavod ravna v skladu s standardi iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena pri novogradnjah in izračunu prostorskih zmogljivosti zavoda ter si prizadeva ravnati v skladu s temi standardi tudi pri adaptacijah obstoječih objektov.

18. člen

(oprema v sobah)

(1)

Zavod si prizadeva, da sobe opremi z omarami, ki omogočajo funkcionalno bivanje v prostoru.

(2)

Vsak obsojenec ima svojo posteljo, ki je opremljena z vložkom, dvema rjuhama ali prevlekama, blazino in potrebnim številom odej.

(3)

Posteljnina se zamenja najmanj vsakih 14 dni.

19. člen

(skrb za prostore)

(1)

Obsojenci skrbijo, da so njihove sobe pospravljene in prezračene.

(2)

Za ohranjanje čistoče in reda za normalno življenje v zavodu obsojenci v okviru dolžnosti čistijo sobe, delovne in druge prostore, dvorišča in okolico zavoda.

VI. REŽIMI PRESTAJANJA KAZNI ZAPORA

20. člen

(režim prestajanja kazni)

(1)

Glede na stopnjo varovanja in način omejevanja svobode gibanja obsojenec kazen zapora prestaja v zaprtem, polodprtem ali odprtem režimu.

(2)

Režimi se razlikujejo glede na stopnjo nadzora nad obsojencem, spremljanje obsojenca ob izhodu iz zavoda in število ugodnosti prostih izhodov, ki jih je obsojenec lahko deležen.

(3)

Stopnja nadzora nad obsojenci je praviloma:

-

v zaprtem režimu višja, obsojenci so redno nadzorovani, na delo zunaj zavoda pa odhajajo praviloma pod nadzorom pravosodnih policistov;

-

v polodprtem režimu nižja, obsojenci so občasno nadzorovani, na delo odhajajo sami in med delom niso redno nadzorovani;

-

v odprtem režimu najnižja, obsojenci so občasno nadzorovani, prosto se gibajo v okolici zavoda ali oddelka, ki se določi s hišnim redom zavoda, na delo odhajajo sami in med delom niso redno nadzorovani.

(4)

Na sodišče in druge državne organe, v zdravstvene zavode in druge institucije, ki so pomembne za izvajanje obsojenčevega osebnega načrta, praviloma odhajajo obsojenci:

-

v zaprtem režimu v spremstvu pravosodnih policistov;

-

v polodprtem in odprtem režimu brez spremstva pravosodnih policistov.

(5)

Pri odločanju o podelitvi ugodnosti prostega izhoda se glede na režim obsojenca uporablja 65. člen tega pravilnika.

(6)

Obsojenci, ki prestajajo kazen zapora v različnih režimih, so med seboj ločeni, razen če za zagotavljanje varnosti to ni nujno potrebno.

(7)

Direktor zavoda s hišnim redom podrobneje določi način izvrševanja določb tega člena.

21. člen

(oddelki zavoda)

(1)

Zavod glede na svoje prostorske zmožnosti lahko oblikuje posebne prostore ali oddelke za obsojence, ki kazen zapora prestajajo v enakem režimu.

(2)

V zaprtih oddelkih so prostori, v katerih bivajo in delajo obsojenci, zaklenjeni, če je to nujno potrebno za zagotavljanje varnosti.

(3)

Prostori, v katerih bivajo in delajo obsojenci, se v polodprtih oddelkih praviloma ne zaklepajo. Vhodna vrata polodprtega oddelka so praviloma zaklenjena le ponoči.

(4)

Odprti oddelki praviloma niso opremljeni z arhitekturnimi in tehničnimi ovirami za preprečitev bega, lahko pa imajo ograjo in sisteme tehničnega varovanja za preprečitev vstopa v območje oddelka. Prostori, v katerih bivajo in delajo obsojenci, se praviloma ne zaklepajo. Vhodna vrata odprtega oddelka se ponoči praviloma zaklepajo.

VII. PREHRANA OBSOJENCEV

22. člen

(zagotavljanje prehrane)

(1)

Obsojenci dnevno dobijo tri obroke hrane: zajtrk, kosilo in večerjo.

(2)

Prehrana je uravnotežena, pestra in prilagojena dnevnim energijskim potrebam obsojencev.

(3)

Jedilnik se objavi za najmanj teden dni vnaprej.

(4)

Ustreznost prehrane se ugotavlja tudi tako, da pred delitvijo obroka jed poskusi direktor zavoda ali delavec zavoda, ki ga on določi.

(5)

Obsojencem, ki delajo v gospodarskih dejavnostih zavoda, na delih, potrebnih za normalno poslovanje zavoda, in obsojencem, ki delajo v okviru delovne terapije, zavod zagotovi dodatni obrok hrane za vsak dan, ko delajo. Dodatni obrok je pripravljen v skladu s priporočili normativov za prehrano glede na vrsto in telesno obremenjenost pri posameznih vrstah dela.

23. člen

(prilagojena prehrana)

(1)

Obsojencu, ki določenih živil iz verskih ali drugih svetovnonazorskih prepričanj ne je, zavod pri posameznem obroku zagotovi ustrezno pripravljeno nadomestno živilo.

(2)

Bolnemu obsojencu se zagotavlja hrana po navodilih zdravnika. Zavod obsojencu zagotavlja dietno hrano, ki jo predpiše zdravnik. Zdravnik preverja, ali se pri obsojencu v zvezi s pripravo hrane ravna v skladu z njegovimi navodili. O ugotovitvah poroča direktorju zavoda.

VIII. OBLAČILA, OBUTEV IN OSEBNA HIGIENA OBSOJENCA

24. člen

(primernost oblačil)

(1)

Obsojenčeva oblačila po vrsti, kroju ali obrabljenosti ne smejo vzbujati pozornosti ali žaliti človekovega dostojanstva.

(2)

Obsojenec dobi oblačila, ki so primerna letnemu času.

25. člen

(zagotavljanje oblačil)

(1)

Obsojenec lahko nosi svoja oblačila in obutev, če so ta primerno vzdrževana.

(2)

Obsojencu se na njegovo prošnjo lahko dodelijo zavodska oblačila in obutev, in sicer: en suknjič, dvoje hlač oziroma dvoje kril, dve srajci, pet spodnjih majic, pižama, pet spodnjih hlač, pet parov nogavic, eni nizki čevlji in eni natikači. Po potrebi se mu dodelijo še dodatna oblačila in pokrivalo.

(3)

Nogavice se nadomestijo z novimi praviloma na šest mesecev, nizki čevlji in natikači na dve leti, osebno perilo in ostala oblačila pa enkrat letno.

26. člen

(vzdrževanje oblačil)

(1)

Obsojenec skrbi, da so njegova oblačila in obutev vzdrževana in čista.

(2)

Zavod zagotavlja pogoje, da se oblačila čistijo v zavodski pralnici najmanj enkrat mesečno, spodnje perilo in brisače pa najmanj enkrat tedensko.

27. člen

(delovna obleka)

(1)

Obsojencu, ki dela, se zagotovijo oblačila, obutev in oprema za osebno varnost pri delu, ki ustreza predpisom, ki urejajo varnost in zdravje pri delu (v nadaljnjem besedilu: delovna obleka).

(2)

Zavod zagotovi delovno obleko za obsojenca, ki dela na delih, potrebnih za normalno poslovanje zavoda, in obsojenca, ki dela v okviru delovne terapije. Za obsojenca, ki dela v gospodarskih dejavnostih zavoda, in obsojenca, ki dela pri pravnih ali fizičnih osebah zunaj zavoda, delovno obleko zagotovi delodajalec, pri katerem obsojenec dela.

(3)

Obsojenec v času, ko ne dela, ne sme nositi delovne obleke.

28. člen

(osebna higiena)

(1)

Zavod obsojencu omogoči prhanje praviloma vsak dan.

(2)

Obsojencu, ki nima sredstev za nakup osnovnih higienskih pripomočkov, te zagotovi zavod po seznamu artiklov, ki je določen s hišnim redom zavoda.

(3)

Obsojencu se na njegovo prošnjo dodelita dve zavodski brisači, ki se nadomestita z novima praviloma enkrat letno.

(4)

Nadzor nad higieno obsojencev in higienskimi pogoji v zavodu opravljata zdravstveni delavec in delavec zavoda, ki ga izmed članov strokovne skupine določi direktor zavoda.

IX. DELO OBSOJENCA

29. člen

(delo zunaj zavoda)

Zaradi dela zunaj zavoda pri pravnih ali fizičnih osebah sme biti obsojenec odsoten iz zavoda samo toliko časa, kolikor dejansko dela in kolikor je potrebno, da pride do delovnega mesta in nazaj.

Pravilnik o izvrševanju kazni zapora

Časovnica