TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 1016/2001 z dne 13. 2. 2002 se zavrže.

Pogoj, določen v tretjem odstavku 52. člena ZUstS, da gre za posebno utemeljen primer, se nanaša na utemeljenost ustavne pritožbe po vsebini, ne pa na razloge, ki naj bi opravičevali zamudo pri vložitvi ustavne pritožbe. Izjemnega obravnavanja ustavne pritožbe po tretjem odstavku 52. člena ZUstS pritožnik zato ne more doseči z zatrjevanjem, da je bil časovno vezan na odločitev Državnega tožilstva o pobudi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti in da glede na domnevno utemeljene razloge ni mogel predvidevati, da bo pobuda zavrnjena. Vložitev pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti upravičenemu vlagatelju ne varuje roka za vložitev ustavne pritožbe in ne more vplivati na tek roka za vložitev ustavne pritožbe zoper izpodbijani sklep Višjega sodišča. Ker pritožnik tudi z navedbami, s katerimi po vsebini utemeljuje ustavno pritožbo, ni izkazal, da bi šlo za posebno utemeljen primer za odločanje o prepozni ustavni pritožbi, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.