Odredba o pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 22-1269/2001, stran 2300 DATUM OBJAVE: 29.3.2001

VELJAVNOST: od 30.3.2001 do 13.3.2003 / UPORABA: od 30.3.2001 do 13.3.2003

RS 22-1269/2001

Verzija 3 / 3

Čistopis se uporablja od 14.3.2003 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 14.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 14.3.2003
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
1269. Odredba o pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin
Na podlagi 93. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 in 124/00) izdaja minister za finance
O D R E D B O
o pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S to odredbo se določajo postopki za pripravo:
– premoženjskih bilanc posrednih uporabnikov proračuna,
– premoženjskih bilanc neposrednih uporabnikov proračuna,
– premoženjske bilance Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,
– premoženjske bilance Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije,
– premoženjskih bilanc občin,
– premoženjske bilance države ter
– konsolidirane premoženjske bilance države in občin.
Premoženjske bilance iz prejšnjega odstavka se pripravijo v skladu z določbami te odredbe na obrazcih in po metodologijah, ki so sestavni del te odredbe.

2. člen

Podlaga za sestavitev premoženjskih bilanc iz prejšnjega člena so bilance stanja, sestavljene v skladu z določbami pravilnika o vsebini, členitvi in obliki računovodskih izkazov ter pojasnilih k izkazom za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 106/01). Pri izkazovanju posameznih podatkov v premoženjski bilanci upoštevajo zavezanci tudi določbe te odredbe.

3. člen

Z izrazom “proračun” so v tej odredbi mišljeni podatki, ki se zagotavljajo v poslovnih knjigah proračuna države oziroma občine.

4. člen

V premoženjskih bilancah posrednih in neposrednih uporabnikov občinskega proračuna, ožjih delov občin in občine se ločeno izkažejo terjatve in obveznosti do državnega proračuna, posrednih in neposrednih uporabnikov državnega proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter do posrednih in neposrednih uporabnikov drugih občinskih proračunov, ožjih delov drugih lokalnih skupnosti oziroma občin in drugih občinskih proračunov.
V premoženjskih bilancah posrednih in neposrednih uporabnikov državnega proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter države se ločeno izkažejo terjatve in obveznosti do proračunov občin, posrednih in neposrednih uporabnikov občinskih proračunov ter ožjih delov občin.

PREMOŽENJSKE BILANCE POSREDNIH UPORABNIKOV PRORAČUNA

5. člen

Posredni uporabnik proračuna sestavi premoženjsko bilanco na obrazcu “Premoženjska bilanca posrednega uporabnika proračuna”, ki je priloga te odredbe (priloga 1).
Podatki se vpisujejo v obrazec “Premoženjska bilanca posrednega uporabnika proračuna” v skladu z metodologijo za izpolnjevanje obrazca premoženjske bilance posrednega uporabnika proračuna, ki je priloga te odredbe (priloga 2).

Posredni uporabniki občinskega proračuna

6. člen

Terjatve in obveznosti med posrednim uporabnikom občinskega proračuna ter občinskim proračunom, neposrednimi uporabniki občinskega proračuna, ožjimi deli občine in drugimi posrednimi uporabniki občinskega proračuna, razen obveznosti za sredstva, prejeta v upravljanje, se ob sestavitvi premoženjske bilance medsebojno pobotajo, za razliko med obveznostmi in terjatvami pa posredni uporabnik občinskega proračuna v svoji premoženjski bilanci zmanjša ali poveča obveznost za sredstva, prejeta v upravljanje.
Posredni uporabnik občinskega proračuna ob sestavitvi premoženjske bilance medsebojno pobota tudi pasivne kratkoročne časovne razmejitve in aktivne kratkoročne časovne razmejitve razen zneska vrednotnic, za razliko pa zmanjša ali poveča obveznost za sredstva, prejeta v upravljanje.
Ob sestavitvi premoženjske bilance javnega sklada, ki ga je ustanovila občina, se medsebojno pobotajo tudi neplačani odhodki in prihodki, za razliko pa se zmanjša ali poveča obveznost za sredstva, prejeta v upravljanje.
Javni sklad iz prejšnjega odstavka, ki ima med obveznostmi do virov sredstev, oblikovan tudi splošni sklad ali sklad namenskega premoženja, za razlike, ugotovljene po določbah prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, zmanjša ali poveča obveznost za sredstva prejeta v upravljanje. Če pa je znesek, za katerega bi moral zmanjšati obveznost za sredstva prejeta v upravljanje, večji od zneska te obveznosti, zmanjša za znesek, ki presega obveznost, najprej splošni sklad, za preostali del presežka pa sklad namenskega premoženja v javnih skladih.
Javni zavod, ki ima med obveznostmi do virov sredstev oblikovan sklad premoženja v drugih pravnih osebah javnega prava, ki je v njihovi lasti, za razlike, ugotovljene po določbah prvega in drugega odstavka tega člena, zmanjša ali poveča ta sklad.

Posredni uporabniki državnega proračuna

7. člen

Terjatve in obveznosti med posrednim uporabnikom državnega proračuna ter državnim proračunom, neposrednimi uporabniki državnega proračuna in drugimi posrednimi uporabniki državnega proračuna, razen obveznosti za sredstva, prejeta v upravljanje, se ob sestavitvi premoženjske bilance medsebojno pobotajo, za razliko med obveznostmi in terjatvami pa posredni uporabnik državnega proračuna v svoji premoženjski bilanci zmanjša ali poveča obveznost za sredstva, prejeta v upravljanje.
Posredni uporabnik državnega proračuna ob sestavitvi premoženjske bilance medsebojno pobota tudi pasivne kratkoročne časovne razmejitve in aktivne kratkoročne časovne razmejitve razen zneska vrednotnic, za razliko pa zmanjša ali poveča obveznost za sredstva, prejeta v upravljanje.
Ob sestavitvi premoženjske bilance javnega sklada, ki ga je ustanovila država, se medsebojno pobotajo tudi neplačani odhodki in prihodki, za razliko pa se zmanjša ali poveča obveznost za sredstva, prejeta v upravljanje.
Javni sklad iz prejšnjega odstavka, ki ima med obveznostmi do virov sredstev, oblikovan tudi splošni sklad ali sklad namenskega premoženja, za razlike, ugotovljene po določbah prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, zmanjša ali poveča obveznost za sredstva prejeta v upravljanje. Če pa je znesek, za katerega bi moral zmanjšati obveznost za sredstva prejeta v upravljanje, večji od zneska te obveznosti, zmanjša za znesek, ki presega obveznost, najprej splošni sklad, za preostali del presežka pa sklad namenskega premoženja v javnih skladih.
Javni zavod, ki ima med obveznostmi do virov sredstev oblikovan sklad premoženja v drugih pravnih osebah javnega prava, ki je v njihovi lasti, za razlike, ugotovljene po določbah prvega in drugega odstavka tega člena, zmanjša ali poveča ta sklad.

PREMOŽENJSKE BILANCE NEPOSREDNIH UPORABNIKOV PRORAČUNA