TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbi tožene stranke zoper sodbo in sklep z dne 4. 5. 2006 se delno ugodi in se odločitev sodišča prve stopnje v 1. točki izreka (glede odločitve o stranski intervenciji) spremeni tako, da se stranska intervencija ne dovoli, v drugem odstavku 4. točke izreka (glede odločitve o stroških stranske intervenientke) pa razveljavi in stroškovni zahtevek stranske intervenientke zavrne.

2. V preostalem se pritožba tožene stranke zoper sodbo in sklep z dne 4. 5. 2006 zavrne in odločitev sodišča prve stopnje v nespremenjenem in nerazveljavljenem delu (tj. v 2. in 3. točki ter v prvem odstavku 4. točke izreka) potrdi.

3. Pritožba stranske intervenientke zoper sklep z dne 24. 10. 2006 se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4. Toženci so dolžniki tožnikoma povrniti 701,5 EUR stroškov pritožbenega postopka.

5. Toženci in stranska intervenientka sami krijejo vsak svoje pritožbene stroške.

 

Dejstvo, da ima stranska intervenientka s toženci vsebinsko enako oziroma podobno pravno razmerje, kot je to, ki je predmet te pravdne zadeve in se nanaša izključno na pravdni stranki, stranski intervenientki ne daje potrebnega pravnega interesa za udeležbo v tej pravdi, saj odločitev v tej pravdi na razmerje med njo in toženo stranko učinkuje le toliko, kolikor vsaka odločitev sodišča učinkuje na enaka oziroma v bistvenem podobna pravna razmerja, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno (pomen sodne prakse).

Tožencem je bilo zemljišče nacionalizirano, vendar jim je na odvzetem zemljišču po takrat veljavnem zakonu ostala posest in pravica uporabe, dokler ta ni bila odvzeta z odločbo ljudskega odbora, s katero je pravico uporabe dobila (konkretno) stanovanjska zadruga, v soglasju z njo pa sta tožnika na tem zemljišču zgradila stanovanjsko hišo. Ker so bili ob uveljavitvi ZLNDL toženci še vedno vpisani v zemljiško knjigo kot imetniki pravice uporabe, so po samem zakonu postali lastniki te iste nepremičnine, ki jim je bila nacionalizirana. Tožnika sta v postopku uspela dokazati, da stanje v zemljiški knjigi ob uveljavitvi ZLNDL ni ustrezalo dejanskemu stanju, saj sta bila onadva imetnika pravice uporabe, zato sta uspela z izbrisno tožbo.