TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba in dopolnitev pritožbe tožeče stranke se zavrneta in se v izpodbijani točki 3/B izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 2. točki izreka spremeni tako, da ta sedaj glasi:

„2. Ugotovi se, da ločitvena pravica tožene stranke Banke B. Republika Avstrija, na nepremičninah last stečajnega dolžnika A. A iz C., do ene polovice, vpisane v zemljiško knjigo z ID znakom: 1, 2, 3, 4, 5, vse k.o. C., v zavarovanje denarne v višini 376.388,02 EUR, ne obstoji.

Tožbeni zahtevek v 2. točki izreka za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja na način, da se zastavna pravica pridobljena v povezavi s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. In 1905/2010 z dne 17. 11. 2010 (ID pravice 6) na nepremičninah z ID znakom: 1, 2, 3, 4, 5 (ID pravice 6) izbriše, se zavrne.“

III. V ostalem se pritožba tožene stranke zavrne in se v 1. in 4. točki izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

IV. Tožena stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

Sodišče mora pri odločanju v zadevi upoštevati navedbe obeh pravdnih strank in celotno procesno gradivo, ki ga ima v spisu. Kljub dejstvu, da je tožnik tekom postopka navajal različne razloge za neobstoj poroštva stečajnega dolžnika za obveznost glavnega dolžnika, in poroštveni zavezi za kreditno obveznost iz Druge kreditne pogodbe v tožbi niti ni nasprotoval, je cilj tožnika, ki ga ta v predmetni zadevi zasleduje, prav ugotovitev neobstoja terjatve toženke zoper stečajnega dolžnika A. A. oziroma njegove poroštvene obveznosti do toženke. Veljavnost te pa je, ne glede tožnikovo trditveno podlago, z navedbami v odgovoru na pritožbo in razlago pomena določila zadnjega odstavka 3. člena Druge kreditne pogodbe, pod vprašaj postavila prav toženka sama. Sodišče prve stopnje je bilo tako, ne glede na vprašanje tožnikove pravočasnosti oporekanja obstoju poroštvene zaveze iz razloga neobličnosti (do katere se sodišče prve stopnje posledično niti ni rabilo posebej opredeliti), že glede na toženkino trditveno podlago po materialnem pravu dolžno presoditi obstoj veljavnosti poroštvene zaveze stečajnega dolžnika za kreditno obveznost iz Druge kreditne pogodbe v smislu določila 1013. člena OZ.