Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih...

2582. Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo

Na podlagi tretjega, petega in šestega odstavka 17. člena, četrtega odstavka 70. člena in osmega odstavka 74. člena ter za izvrševanje 83., 84. in 101. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12 in 57/12) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta uredba v zvezi z zmanjševanjem onesnaževanja okolja zaradi emisije snovi in emisije toplote, ki nastajata pri odvajanju komunalne, industrijske in padavinske odpadne vode ter njihovih mešanic v vode, določa mejne vrednosti emisije snovi in toplote, vrednotenje emisije snovi in toplote, ukrepe preprečevanja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda, ukrepe zmanjševanja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda, druge ukrepe zmanjševanja emisije snovi, pogoje za odvajanje odpadnih voda in obveznosti investitorjev in upravljavcev naprav, ki se nanašajo na pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja in obratovanje naprave v skladu z:

-

Direktivo Sveta z dne 17. decembra 1979 o varstvu podzemne vode pred onesnaženjem z določenimi nevarnimi snovmi (UL L št. 20 z dne 26. 1. 1980, str. 43), zadnjič spremenjeno z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 327 z dne 22. 12. 2000, str. 1),

-

Direktivo Sveta z dne 22. marca 1982 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki uporablja kloralkalno elektrolizo (UL L št. 81 z dne 27. 3. 1982, str. 29), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 348 z dne 24. 12. 2008, str. 84),

-

Direktivo Sveta z dne 26. septembra 1983 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti v zvezi z izpustom kadmija (UL L št. 291 z dne 24. 10. 1983, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 348 z dne 24. 12. 2008, str. 84),

-

Direktivo Sveta z dne 8. marca 1984 o mejnih vrednostih in zahtevah glede kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki ne uporablja kloralkalne elektrolize (UL L št. 74 z dne 17. 3. 1984, str. 49), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 348 z dne 24. 12. 2008, str. 84),

-

Direktivo Sveta z dne 9. oktobra 1984 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju heksaklorocikloheksana (UL L št. 274 z dne 17. 10. 1984, str. 11), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 348 z dne 24. 12. 2008, str. 84),

-

Direktivo Sveta z dne 12. junija 1986 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju določenih nevarnih snovi, vključenih v seznam I Priloge k Direktivi 76/464/EGS (UL L št. 181 z dne 4. 7. 1986, str. 16), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 348 z dne 24. 12. 2008, str. 84),

-

Direktivo Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L št. 135 z dne 30. 5. 1991, str. 40), zadnjič spremenjeno z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, glede regulativnega postopka s pregledom (UL L št. 311 z dne 21. 11. 2008, str. 1),

-

Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 327 z dne 22. 12. 2000, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 (UL L št. 140 z dne 5. 6. 2009, str. 114),

-

Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2006/11/ES z dne 15. februarja 2006 o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti (UL L št. 64 z dne 4. 3. 2006, str. 52),

-

Direktivo 2006/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o kakovosti sladkih voda, ki jih je treba zavarovati ali izboljšati, da se omogoči življenje rib (UL L št. 264 z dne 25. 9. 2006, str. 20), zadnjič spremenjeno z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, glede regulativnega postopka s pregledom (UL L št. 311 z dne 21. 11. 2008, str. 1) in

-

Direktivo 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (UL L št. 372 z dne 27. 12. 2006, str. 19).

2. člen

(uporaba)

(1)

Ta uredba se uporablja za ravnanje z odpadno vodo iz objektov in naprav, razen če za posamezno vrsto objektov, naprav, posamezno onesnaževalo v odpadni vodi ali onesnaževala v odpadni vodi iz posameznih vrst naprav ali za posamezen del okolja ali posamezno območje, določeno kot degradirano okolje, poseben predpis mejnih vrednosti emisije snovi, mejnih vrednosti emisije toplote, vrednotenja emisije snovi ali toplote ali drugih posameznih vprašanj ne ureja drugače.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se za parametre onesnaženosti, za katere se v skladu s prilogo 2, ki je sestavni del te uredbe, uporabljata točki (l) in (t), točki (l) in (t) uporabljata tudi pri napravah, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo in so urejene s posebnimi predpisi iz prejšnjega odstavka.

(3)

Ne glede na prvi odstavek tega člena se parametra onesnaženosti kemijska potreba po kisiku in strupenost ne upoštevata pri odvajanju kopalne vode iz bazena, če gre za praznjenje bazena, pri katerem se za polnilno vodo v skladu s predpisom, ki ureja minimalne higienske zahteve, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih, uporablja morska voda, pri prvih meritvah in meritvah obratovalnega monitoringa pa se namesto parametra kemijska potreba po kisiku (v nadaljnjem besedilu: KPK) upošteva parameter celotni organski ogljik.

3. člen

(izjeme)

(1)

Določbe te uredbe se ne uporabljajo za ravnanje s:

1.

tekočimi odpadki iz naprav za proizvodnjo titanovega dioksida,

2.

padavinsko odpadno vodo, ki nastaja pri obratovanju kamnolomov,

3.

odpadno vodo, ki nastaja pri:

-

poglabljanju morskega ali rečnega dna,

-

obratovanju ladij v notranjih morskih vodah,

-

odmetavanju odpadkov z ladij v notranjih morskih vodah,

-

opravljanju kmetijske dejavnosti in se uporablja kot organsko gnojilo na kmetijskih površinah v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov,

-

odkopu naplavljenega rečnega gramoza, če nastaja pri pranju gramoza na vodnih zemljiščih, in

-

opravljanju nalog v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2)

Določbe te uredbe se ne uporabljajo za:

-

emisijo radioaktivnih snovi pri odvajanju odpadnih voda iz naprav in

-

emisijo toplote pri vračanju podzemne vode po uporabi za ogrevanje ali hlajenje objektov v isti vodonosnik.

4. člen

(izrazi)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1.

blato je preostalo obdelano ali neobdelano blato iz komunalnih ali skupnih čistilnih naprav ali iz drugih čistilnih naprav in preostalo blato iz obstoječih greznic ter drugih podobnih naprav za čiščenje odpadnih voda;

2.

čezmerno obremenjeno vodno telo je vodno telo, ki je čezmerno obremenjeno v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih ali podzemnih voda;

3.

čistilna naprava je naprava za čiščenje odpadne vode, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost;

4.

čistilna naprava padavinske odpadne vode je naprava za fizikalno, kemijsko, fizikalno-kemijsko ali biološko čiščenje padavinske odpadne vode, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost;

5.

ekološki tip površinske vode je tip, določen v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih voda;

6.

emisija toplote v vode (v nadaljnjem besedilu: emisija toplote) je oddajanje toplote pri odvajanju odpadne vode iz posamezne naprave neposredno v vode in se izraža kot emisijski delež oddane toplote;

7.

emisijski delež oddane toplote je dnevno povprečje razmerja med močjo toplote, ki jo pri odvajanju odpadne vode oddaja naprava neposredno v tekoče celinske vode, in toplotno močjo, ki je potrebna, da bi se voda v vodotoku na mestu iztoka odpadne vode, ko je popolnoma premešana z odpadno vodo, segrela za:

-

1,5 °C nad svojo naravno temperaturo, če gre za salmonidne vode iz predpisa, ki ureja določitev odsekov površinskih voda, pomembnih za življenje sladkovodnih vrst rib, in

-

3 °C, če gre za vode, ki niso vode iz prejšnje alineje;

8.

emisijski faktor obremenjevanja pri odvajanju odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: emisijski faktor) je razmerje med količino snovi v odpadni vodi in maso izdelka ali surovine;

9.

industrijska čistilna naprava je čistilna naprava za čiščenje industrijske odpadne vode ene ali več naprav, v katerih poteka isti ali več različnih tehnoloških postopkov. Če se industrijska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, je industrijska čistilna naprava namenjena predčiščenju industrijske odpadne vode;

10.

industrijska odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v industriji, obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi:

-

odpadna voda, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti,

-

mešanica industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če gre za komunalno ali padavinsko odpadno vodo, ki nastaja na območju iste naprave, in se pomešane odpadne vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v vode,

-

odpadna voda, ki se zbira in odteka iz obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali odstranjevanje odpadkov ali s funkcionalnih prometnih površin ob teh objektih in napravah, ter

-

hladilna odpadna voda;

11.

izpust snovi v vode (v nadaljnjem besedilu: emisija snovi) je emisija onesnaževala v vode ali javno kanalizacijo, ki nastaja pri odvajanju odpadne vode in se izraža s:

-

parametri onesnaženosti odpadne vode,

-

količino snovi,

-

emisijskim faktorjem ali

-

učinkom čiščenja čistilne naprave;

12.

izredne razmere so posledica okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile in jih razumno ni bilo mogoče predvideti, se jim izogniti ali jih ublažiti, kakor so na primer naravne nesreče ali izredni meteorološki ali hidrološki pojavi (izjemno močne padavine, izjemno velike poplave ali zelo dolge suše), ali izredne okoliščine zaradi okvar ali nesreč, ki jih razumno ni bilo mogoče predvideti;

13.

iztok je vodni objekt v skladu s predpisom, ki ureja določitev vodne infrastrukture, in je del naprave, po katerem se odvaja odpadna voda;

14.

javna kanalizacija je kanalizacija, skupaj s čistilno napravo, ki zaključuje to kanalizacijo, ki je kot javna infrastruktura lokalnega pomena namenjena izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;

15.

kanalizacija je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov in naprav, povezanih v kanalizacijsko omrežje, po katerem se zagotavlja odvajanje odpadne vode iz objektov ter ločeno od nje ali skupaj z njo tudi odvajanje padavinske odpadne vode s streh ali z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov;

16.

količina snovi v odpadni vodi (v nadaljnjem besedilu: količina snovi) je masa pri odvajanju odpadnih voda izpuščenih snovi v določenem obdobju;

17.

komunalna čistilna naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode ali za čiščenje mešanice komunalne odpadne vode z industrijsko ali padavinsko odpadno vodo ali obema, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost;

18.

komunalna odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki:

-

nastaja v objektih v javni rabi ali pri drugih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu, ali

-

nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi in sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4 000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od onesnaževal letna količina ne presega mejnih vrednosti letnih količin onesnaževal, določenih v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe;

19.

kopalna sezona je obdobje koledarskega leta, določeno s predpisom, ki ureja podrobnejše kriterije za ugotavljanje kopalnih voda;

20.

kopalne vode so vode iz predpisa, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda;

21.

kvalificirani trenutni vzorec odpadne vode je vzorec v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda ter pogoje za njegovo izvajanje (v nadaljnjem besedilu: predpis o obratovalnem monitoringu odpadnih voda);

22.

ločevalnik maščob je naprava za čiščenje odpadne vode z izločanjem maščob rastlinskega ali živalskega izvora po standardu SIST EN 1825;

23.

lovilnik olj je naprava za čiščenje odpadne vode z izločanjem lahkih tekočin po standardu SIST EN 858;

24.

mala komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo, manjšo od 2 000 PE;

25.

mejna vrednost emisije snovi je vrednost, na podlagi katere se vrednoti emisija snovi in ugotavlja čezmerna obremenitev okolja zaradi emisije snovi v javno kanalizacijo ali v vode pri odvajanju odpadne vode in se izraža kot:

-

mejna vrednost parametra onesnaženosti odpadne vode,

-

mejna vrednost letne količine onesnaževala,

-

mejna vrednost učinka čiščenja odpadne vode ali

-

mejni emisijski faktor;

26.

mejna vrednost emisije toplote je vrednost, na podlagi katere se vrednoti emisija toplote in čezmerna obremenitev okolja zaradi emisije toplote v javno kanalizacijo ali v vode pri odvajanju odpadne vode in se izraža kot:

-

mejna vrednost temperature ali

-

mejni emisijski delež oddane toplote;

27.

mešanica odpadnih voda je mešanica komunalne ali padavinske odpadne vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo ali mešanica industrijskih odpadnih voda;

28.

naprava je nepremična ali premična tehnološka enota, v kateri poteka določen tehnološki postopek in na isti lokaciji z njim drugi neposredno tehnološko povezani postopki, ki povzročajo pri odvajanju industrijske odpadne vode onesnaževanje voda. Naprave so tudi ločevalniki maščob, lovilniki olj, komunalne in skupne čistilne naprave ter čistilne naprave padavinske odpadne vode ter objekti iz predpisa, ki ureja klasifikacijo vrst objektov in objekte državnega pomena, v katerih poteka določen tehnološki postopek in na isti lokaciji z njim drugi neposredno tehnološko povezani postopki, ki povzročajo pri odvajanju odpadne vode onesnaževanje voda;

29.

neposredno odvajanje v podzemne vode je vnos onesnaževal v podzemno vodo brez precejanja skozi zemljino ali kamnine, ki so pod površjem tal;

30.

neposredno odvajanje v površinske vode (v nadaljnjem besedilu: neposredno odvajanje v vode) je vnos onesnaževal v površinsko vodo;

31.

območje poselitve je območje iz operativnega progama odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, določeno v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;

32.

obstoječi iztok je iztok, ki je bil zgrajen pred uveljavitvijo te uredbe in se je na dan uveljavitve te uredbe po njem odpadna voda odvajala v vode;

33.

obstoječa greznica je greznica iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;

34.

obstoječa naprava je naprava, ki je bila zgrajena pred uveljavitvijo te uredbe ali je obratovala na dan uveljavitve te uredbe, in naprava, za katero je bilo pred uveljavitvijo te uredbe pridobljeno pravnomočno okoljevarstveno soglasje, okoljevarstveno dovoljenje ali gradbeno dovoljenje, razen če gre za večjo spremembo v obratovanju naprave iz 52. točke tega člena;

35.

odpadna voda je voda, ki se po uporabi ali kot posledica padavin onesnažena odvaja v javno kanalizacijo ali vode. Odpadna voda je lahko komunalna, industrijska ali padavinska odpadna voda;

36.

okoljski standard kakovosti je okoljski standard kakovosti ali standard kakovosti v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih ali podzemnih voda, in je izražen kot letna povprečna vrednost onesnaževala v vodi za dobro kemijsko ali dobro ekološko stanje površinskih voda ter za dobro kemijsko stanje podzemnih voda. Za splošne fizikalno-kemijske parametre je okoljski standard kakovosti za površinske vode določen glede na ekološki tip površinske vode;

37.

padavinska odpadna voda je odpadna voda, ki kot posledica meteornih padavin onesnažena odteka z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo, razen če gre za površine iz tretje alineje 10. točke tega člena;

38.

parameter onesnaženosti odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: parameter onesnaženosti) je po predpisanem merilnem postopku izmerjena temperatura, pH-vrednost, obarvanost, strupenost, biološka razgradljivost, mikrobiološka onesnaženost, koncentracija snovi ali podobna lastnost odpadne vode;

39.

populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, izražena z biokemijsko potrebo po kisiku (v nadaljnjem besedilu: BPK(5)). 1 PE je enak 60 g BPK(5) na dan;

40.

posredno odvajanje v podzemne vode (v nadaljnjem besedilu: posredno odvajanje v vode) je vnos onesnaževal na površje tal ali s ponikanjem v tla, od koder onesnaževala pronicajo skozi neomočene sedimente ali kamnine v podzemne vode;

41.

prednostne snovi, prednostne nevarne snovi in druga ter posebna onesnaževala so snovi iz predpisa, ki ureja stanje površinskih voda;

42.

prispevno območje kopalne vode je območje v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda;

43.

razpršeno odvajanje padavinske odpadne vode je odvajanje padavinske odpadne vode z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov s prelivanjem čez njihove mejne robove ali preko posamičnih iztokov ali preko jarkov za zbiranje in odvajanje padavinske odpadne vode s teh površin;

44.

razredčevanje je združevanje dveh ali več vrst odpadnih voda ali združevanje odpadnih voda z drugimi vodami pred iztokom, da bi z mešanjem voda dosegli zmanjšanje koncentracije snovi ali emisijskega deleža oddane toplote v odpadnih vodah;

45.

referenčni odsek je odsek vodotoka ali naravno jezero, pomembno za določitev za tip površinske vode značilnih referenčnih razmer v skladu s predpisom, ki določa načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja;

46.

reprezentativni vzorec odpadne vode je vzorec v skladu s predpisom o obratovalnem monitoringu odpadnih voda;

47.

skupna čistilna naprava je naprava za čiščenje mešanice odpadnih voda, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda iz ene ali več istovrstnih naprav, presega 40 %, merjeno s KPK;

48.

srednji mali pretok vodotoka je aritmetično povprečje najnižjih letnih vrednosti srednjega dnevnega pretoka vodotoka v daljšem opazovalnem obdobju. Srednji mali pretok se izraža v L/s in se izračuna na naslednji način:

&fbco;binary entityId="a17adc9d-02d6-4fe4-b4d4-2b9dfab9274c" type="gif"&fbcc;

49.

trenutni vzorec odpadne vode je vzorec v skladu s predpisom o obratovalnem monitoringu odpadnih voda;

50.

učinek čiščenja čistilne naprave je razmerje, izraženo v %, med količino snovi, izločeno pri čiščenju odpadne vode, in količino te snovi v odpadni vodi pred njenim čiščenjem na čistilni napravi;

51.

upravljavec objekta je povzročitelj obremenitve okolja, ki upravlja objekt, kjer nastaja odpadna voda;

52.

večja sprememba v obratovanju naprave je:

a)

poseg v napravo, ki bistveno spremeni glavne tehnične značilnosti ali zmogljivost naprave tako, da se za več kakor 25 % spremeni najmanj ena od naslednjih vrednosti, določenih v okoljevarstvenem dovoljenju:

-

proizvodna zmogljivost naprave,

-

največja letna količina odpadnih voda na iztoku iz naprave,

-

največja letna količina onesnaževal v odpadni vodi iz naprave,

-

mejna vrednost emisije snovi ali emisije toplote,

-

največji šesturni povprečni pretok ali

-

največja dnevna količina odpadne vode ali

b)

poseg v napravo, ki spremeni iztok odpadnih voda tako, da se odpadna voda odvaja v drugo vodno telo ali pride do priklopa ali odklopa od javne kanalizacije,

c)

sprememba tehnološkega postopka v napravi, ki:

-

vzpostavi nove tehnologije čiščenja ali

-

spremeni vhodne surovine, pomožna sredstva ali produkte, ki povzročijo spremembo sestave odpadnih voda tako, da je treba spremeniti obseg meritev parametrov onesnaženosti pri izvajanju obratovalnega monitoringa, ali

d)

pri postopnem izvajanju posegov ali sprememb tisti poseg ali sprememba tehnološkega postopka, ki spremeni glavne tehnične značilnosti ali zmogljivost naprave ali iztok odpadnih voda ali spremembo tehnološkega postopka tako, da skupni učinki vseh sprememb dosežejo vrednost večje spremembe iz te točke;

53.

vodni objekt je objekt iz predpisa, ki ureja določitev vodne infrastrukture, kakor so na primer mlinščica, dovodni ali odvodni kanal, umetno jezero, zadrževalnik;

54.

vodotok je stalno tekoča celinska površinska voda, ki izvira iz naravnih virov in teče v naravnih ali reguliranih strugah, ter zajezena celinska voda, v kateri pride zaradi vodne zapore, hidroelektrarne ali jezu do upočasnitve vodnega toka, vendar zadrževalni čas vode zaradi zajezitve ni daljši od petih dni, pri čemer je zadrževalni čas količnik med prostornino zajezene vode in srednjim malim pretokom zajezene celinske vode. Za vodotok se šteje tudi namakalni ali melioracijski jarek, drenažni jarek ali drug objekt za osuševanje zemljišč, mlinščica ali drug vodni objekt (na primer kanal, namenjen razbremenjevanju visokih voda, dovodni ali odvodni kanal), če je določen kot samostojno vodno telo površinske vode v skladu s predpisi, ki urejajo vode;

55.

vplivno območje kopalnih voda je območje v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda;

56.

vrednost praga je letna povprečna vrednost onesnaževala v vodi za dobro kemijsko stanje podzemnih voda v skladu s predpisom, ki ureja stanje podzemnih voda;

57.

zadrževalni čas je čas zadrževanja odpadne vode na čistilni napravi, izračunan kot količnik med prostornino bazenov in dnevnim pretokom na vtoku, pri čemer se povratni tokovi ne štejejo za dotok odpadne vode;

58.

zadrževalnik je objekt ali več objektov za izravnavanje sunkovitih in povečanih odtokov odpadne vode posredno ali neposredno v vode, čistilno napravo ali v javno kanalizacijo;

59.

znatno povečanje vsebnosti kateregakoli onesnaževala, ki se odvaja z odpadno vodo, v vodotoku (v nadaljnjem besedilu: znatno povečanje) je:

a)

za parameter onesnaženosti, za katerega je v predpisu, ki ureja stanje površinskih voda, določen okoljski standard kakovosti ali mejna vrednost za razvrščanje v razrede ekološkega stanja ali ekološkega potenciala, povečanje vsebnosti onesnaževala v vodotoku glede na vsebnost onesnaževala na mestu vzorčenja gorvodno od iztoka ali glede na vsebnost onesnaževala na delu vodotoka, kjer ni vpliva odvajanja odpadne vode, ki spremeni razvrstitev vodnega telesa ali dela vodnega telesa za razred ali več razredov ekološkega ali kemijskega stanja navzdol,

b)

za parameter onesnaženosti, ki ni parameter onesnaženosti iz prejšnje točke, povečanje vsebnosti onesnaževala v vodotoku zaradi odvajanja odpadne vode, ki je enako ali večje od:

-

100 %, če gre za parametre onesnaženosti iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, ali

-

50 %, če gre za parametre onesnaženosti, ki niso parametri iz prejšnje alineje;

60.

živalski stranski proizvod je živalski stranski proizvod v skladu s predpisi, ki urejajo živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi.

II. MEJNE VREDNOSTI IN PRAVILA RAVNANJA

2.1 Mejna vrednost emisije snovi

5. člen

(mejne vrednosti parametrov onesnaženosti)

(1)

Mejne vrednosti parametrov onesnaženosti industrijske odpadne vode so za onesnaževala iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, ter za splošne, ekotoksikološke in mikrobiološke parametre iz priloge 2 te uredbe pri neposrednem in posrednem odvajanju v vode in pri odvajanju v javno kanalizacijo, določene v prilogi 2 te uredbe.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se pri odvajanju industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo na podlagi mnenja upravljavca javne kanalizacije in upravljavca komunalne ali skupne čistilne naprave za posamezno napravo v okoljevarstvenem dovoljenju določi:

-

mejne vrednosti neraztopljenih snovi, aluminija, železa in vsote anionskih in neionskih tenzidov kot vrednost, pri kateri ni škodljivega vpliva na objekte javne kanalizacije ali obratovanje čistilne naprave, ali

-

mejno vrednost obarvanosti kot vrednost, pri kateri obarvanost iztoka iz komunalne ali skupne čistilne naprave, v kateri se čisti obarvana industrijska odpadna voda, ne presega mejne vrednosti obarvanosti pri neposrednem ali posrednem odvajanju v vode.

(3)

Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko pri odvajanju industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo na podlagi vloge upravljavca naprave za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za posamezno napravo v okoljevarstvenem dovoljenju določi:

1.

največjo vrednost koncentracije amonijevega dušika, sulfatov, usedljivih snovi in težkohlapnih lipofilnih snovi, ki je večja od predpisane mejne vrednosti teh parametrov onesnaženosti, če:

-

sta vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja priloženi mnenji upravljavca javne kanalizacije in upravljavca komunalne ali skupne čistilne naprave, da predlaganemu odvajanju industrijske odpadne vode ne nasprotujeta, in

-

upravljavec javne kanalizacije in upravljavec komunalne ali skupne čistilne naprave v svojem mnenju opredelita največjo vrednost koncentracije teh parametrov onesnaženosti, pri kateri ni škodljivega vpliva na objekte javne kanalizacije ali na obratovanje komunalne ali skupne čistilne naprave, ali

2.

najnižjo stopnjo biološke razgradljivosti, ki je nižja od predpisane mejne vrednosti biološke razgradljivosti, če:

-

je iz vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja razvidno, da je pri običajnem razredčevanju odpadne vode na komunalni ali skupni čistilni napravi stopnja biološke razgradljivosti, izražena z vrednostjo KPK ali TOC, najmanj 80 % stopnje razgradnje odpadnih voda na čistilni napravi, in

-

sta vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja priloženi mnenji upravljavca javne kanalizacije in upravljavca komunalne ali skupne čistilne naprave, da predlaganemu odvajanju industrijske odpadne vode ne nasprotujeta.

(4)

Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko pri odvajanju industrijske odpadne vode na podlagi vloge upravljavca naprave za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za posamezno napravo v okoljevarstvenem dovoljenju določi mejne vrednosti parametrov onesnaženosti, ki so večje od predpisanih mejnih vrednosti teh parametrov, če:

-

gre za napravo iz četrtega odstavka 14. člena te uredbe,

-

gre za odvajanje biološko razgradljive industrijske odpadne vode, ki se odvaja iz naprave iz predpisa, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov, ali predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, in

-

upravljavec čistilne naprave v mnenju iz šeste alineje četrtega odstavka 14. člena te uredbe opredeli največjo mejno vrednost teh parametrov onesnaženosti, pri kateri ni škodljivega vpliva na objekte ali na obratovanje čistilne naprave.

(5)

Mejne vrednosti parametrov onesnaženosti komunalne odpadne vode so za onesnaževala iz priloge 1 te uredbe, ki se odvajajo s komunalno odpadno vodo ali se na komunalni čistilni napravi čistijo industrijske odpadne vode, ki taka onesnaževala vsebujejo, določene v prilogi 2 te uredbe.

(6)

Mejne vrednosti parametrov onesnaženosti mešanice odpadnih voda iz skupne čistilne naprave so za onesnaževala iz priloge 1 te uredbe, ki se odvajajo z mešanico odpadnih voda iz skupne čistilne naprave ali se na skupni čistilni napravi čistijo industrijske odpadne vode, ki tako onesnaževalo vsebujejo, določene v prilogi 2 te uredbe.

(7)

Za posamezno napravo se lahko v okoljevarstvenem dovoljenju za parametre onesnaženosti, ki se izražajo kot koncentracija snovi in so zanje s posebnimi predpisi iz prvega odstavka 2. člena te uredbe določene mejne vrednosti emisije snovi, določi mejne vrednosti emisije snovi mešanice odpadnih voda na način iz 3. točke priloge 2 te uredbe, če gre za:

-

odpadno vodo iz skupne čistilne naprave,

-

odpadno vodo iz industrijske čistilne naprave, na kateri se izvaja čiščenje ali predčiščenje industrijske odpadne vode iz več naprav, v katerih poteka več različnih tehnoloških postopkov, ali

-

mešanico industrijskih odpadnih voda, ki se odvaja po skupnem iztoku, če teh voda zaradi tehničnih razlogov ni mogoče obravnavati kot industrijsko odpadno vodo posamezne naprave.

(8)

Za posamezno napravo ali posamezen iztok iz naprave se lahko v okoljevarstvenem dovoljenju za posamezen parameter onesnaženosti določi mejno vrednost, ki je strožja od mejne vrednosti iz prvega do sedmega odstavka tega člena ali mejne vrednosti v skladu s posebnim predpisom iz prvega odstavka 2. člena te uredbe, če:

-

se ugotovi, da gre za neposredno odvajanje v vodotok in bi odvajanje odpadne vode z vsebnostjo onesnaževal na ravni teh mejnih vrednosti povzročilo znatno povečanje,

-

gre za posredno odvajanje v vode in je iz dokumentacije, priložene vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, razvidno, da se s tem vplivi obravnavanega odvajanja odpadne vode zmanjšajo na sprejemljivo raven.

(9)

Povečanje vsebnosti onesnaževala v vodotoku glede na vsebnost tega onesnaževala gorvodno od iztoka ali na območju, kjer ni vpliva odvajanja odpadne vode, se v primeru iz prve alineje prejšnjega odstavka izračuna na način iz 4. točke priloge 2 te uredbe.

(10)

Mejna vrednost iz osmega odstavka tega člena se določi na način iz priloge 2 te uredbe, ki je predpisan za neposredno odvajanje v vodotok s prispevno površino, manjšo od 10 km2.

6. člen

(mejne vrednosti letnih količin onesnaževal)

(1)

Mejna vrednost letne količine posameznega onesnaževala v industrijski odpadni vodi iz posamezne naprave ali v mešanici odpadnih voda iz skupne čistilne naprave se pri neposrednem odvajanju v vodotok določi za onesnaževalo, ki je za posamezno napravo vključeno v program obratovalnega monitoringa, in sicer v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave za skupno količino tega onesnaževala, izpuščenega iz vseh iztokov iz naprave v isti vodotok, na podlagi naslednjega izračuna:

MVLK = 31,5 · (0,15 · OSK · sQnp),

pri čemer je:

-

MVLK: mejna vrednost letne količine posameznega onesnaževala, ki je za posamezno napravo vključeno v program meritev obratovalnega monitoringa, določenega v okoljevarstvenem dovoljenju, izražena v kg/leto,

-

OSK: okoljski standard kakovosti za vodotok na mestu iztoka odpadne vode v vodotok ali za parametre onesnaženosti industrijske odpadne vode, ki se vrednotijo pri ugotavljanju ekološkega stanja površinskih voda, za prvi dolvodni ekološki tip vodotoka, če vodotok na mestu iztoka ni razvrščen v ekološki tip,

-

sQnp: srednji mali pretok vodotoka na mestu iztoka industrijske odpadne vode v vodotok, izražen v L/s.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se mejna vrednost letne količine posameznega onesnaževala v industrijski odpadni vodi iz posamezne naprave ali v mešanici odpadnih voda iz skupne čistilne naprave pri neposrednem odvajanju v vodotok ne določa za nitratni dušik, KPK, BPK(5), tenzide, celotni fosfor in sulfate.

(3)

Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko na podlagi vloge upravljavca naprave za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja v okoljevarstvenem dovoljenju določi mejno vrednost letne količine posameznega onesnaževala v industrijski odpadni vodi iz posamezne naprave ali v mešanici odpadnih voda iz skupne čistilne naprave, ki je manj stroga od vrednosti iz prvega odstavka tega člena, če to onesnaževalo ni prednostna snov in je iz vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja razvidno, da je:

-

za tehnološki postopek v napravi uporabljena najboljša razpoložljiva tehnika,

-

vodotok, v katerega se odvaja odpadna voda, voda 1. reda v skladu z zakonom, ki ureja vode, s prispevno površino, večjo od 100 km2, in

-

vsota mejnih vrednosti letnih količin posameznih onesnaževal, odvedenih v vodno telo vodotoka z odvajanjem odpadne vode iz vseh naprav, ki odpadno vodo odvajajo v to vodno telo, ni večja od:

MVLKvsota = 31,5 · (0,3 · OSK · sQnp),

pri čemer je:

-

MVLKvsota: največja vrednost vsote mejnih vrednosti letnih količin posameznega onesnaževala, odvedenega v vodno telo vodotoka, izražena v kg/leto,

-

sQnp: srednji mali pretok vodotoka na mestu dolvodne meje vodnega telesa, izražen v L/s.

2.2 Mejna vrednost emisije toplote

7. člen

(mejna vrednost temperature)

Mejna vrednost temperature industrijske odpadne vode je določena v prilogi 2 te uredbe.

8. člen

(mejni emisijski delež oddane toplote)

(1)

Mejni emisijski delež oddane toplote pri odvajanju industrijske odpadne vode je:

-

0,8 pri odvajanju v odsek vodotoka, ki je s predpisom, ki ureja določitev odsekov površinskih voda, pomembnih za življenje sladkovodnih vrst rib, določen kot ciprinidna voda,

-

0,6 pri odvajanju v odsek vodotoka, ki je s predpisom iz prejšnje alineje določen kot salmonidna voda, in

-

1 pri odvajanju v odsek vodotoka, ki ni odsek vodotoka iz prve ali druge alineje tega odstavka.

(2)

Mejni emisijski delež oddane toplote iz prejšnjega odstavka velja za vrednotenje emisijskih deležev oddane toplote, ki so izračunani za srednji mali pretok vodotoka na mestu iztoka industrijske odpadne vode.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek se lahko na podlagi vloge upravljavca naprave za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za posamezno napravo v okoljevarstvenem dovoljenju določi, da se pri odvajanju industrijske odpadne vode v vodotok emisijski delež oddane toplote izračunava za dnevno povprečje vsakokratnega dejanskega pretoka vodotoka, če je zagotovljeno trajno merjenje pretoka vodotoka na mestu iztoka industrijske odpadne vode v vodotok.

(4)

Ne glede na mejno vrednost temperature iz prejšnjega člena se lahko na podlagi vloge upravljavca naprave za posamezno napravo v okoljevarstvenem dovoljenju določi največjo vrednost temperature odpadne vode, ki je večja od predpisane mejne vrednosti, če je iz vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja razvidno, da se odpadna voda odvaja v vodotok, ki ni vodotok iz prve ali druge alineje prvega odstavka tega člena in da mejni emisijski delež oddane toplote, določen v tretji alineji prvega odstavka tega člena, ni presežen.

2.3 Vrednotenje emisije snovi in toplote

9. člen

(mesto meritve emisije snovi in toplote)

(1)

Emisija snovi in toplote se merita na iztoku odpadne vode iz naprave, komunalne ali skupne čistilne naprave ali na iztoku iz zadrževalnika, lovilnika olj ali čistilne naprave padavinske odpadne vode, brez predhodnega razredčevanja odpadne vode.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se emisija snovi in toplote za industrijsko odpadno vodo merita na iztoku iz naprave pred njenim mešanjem s komunalnimi, padavinskimi ali drugimi odpadnimi vodami, razen če:

-

gre za mešanico odpadnih voda iz sedmega odstavka 5. člena te uredbe ali

-

se v okoljevarstvenem dovoljenju določi drugo mesto meritve emisije toplote in pH-vrednosti po mešanju industrijske odpadne vode s komunalnimi, padavinskimi ali drugimi industrijskimi odpadnimi vodami.

(3)

Meritve emisije snovi in toplote se izvajajo na stalnih merilnih mestih, urejenih v skladu s predpisom o obratovalnem monitoringu odpadnih voda. Ureditev in vzdrževanje stalnega merilnega mesta zagotovi investitor, lastnik ali upravljavec naprave ali objekta.

10. člen

(vrednotenje emisije snovi in toplote)

(1)

Emisija snovi in toplote se vrednotita za vsak iztok iz naprave posebej.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se emisija snovi za letno količino posameznega onesnaževala vrednoti za vse iztoke iz naprave skupaj.

(3)

Emisija snovi ali toplote v posamezni meritvi presega predpisane mejne vrednosti, če so izmerjene ali izračunane vrednosti parametrov onesnaženosti, s katerimi se izraža emisija snovi ali toplote, večje od mejnih vrednosti emisije snovi iz 5. člena te uredbe in mejnih vrednosti emisije toplote iz 7. ali 8. člena te uredbe ali če je izmerjena vrednost biološke razgradljivosti manjša od predpisane mejne vrednosti tega parametra onesnaženosti.

(4)

Ne glede na prejšnji odstavek vrednost temperature posameznega reprezentativnega ali kvalificiranega trenutnega vzorca odpadne vode presega predpisano mejno vrednost, če je delež pri odvzemu tega vzorca izmerjenih vrednosti temperatur, ki so večje od mejne vrednosti temperature iz prejšnjega odstavka, večji od 0,2.

(5)

Ne glede na tretji odstavek tega člena pH-vrednost posameznega reprezentativnega ali kvalificiranega trenutnega vzorca odpadne vode presega predpisano mejno vrednost, če je delež pri odvzemu tega vzorca izmerjenih pH-vrednosti, ki so zunaj intervala, predpisanega z mejnimi vrednostmi iz tretjega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: predpisani interval), večji od 0,2.

(6)

Ne glede na tretji odstavek tega člena izmerjena vrednost mikrobioloških parametrov presega predpisane mejne vrednosti, če je izmerjena vrednost posameznega mikrobiološkega parametra večja od mejne vrednosti iz tretjega odstavka tega člena.

11. člen

(ugotavljanje čezmerne obremenitve)

(1)

Naprava z odvajanjem industrijske odpadne vode čezmerno obremenjuje okolje, če:

1.

od celotnega števila zaporednih meritev, določenega s predpisom o obratovalnem monitoringu odpadnih voda:

-

več kakor 20 % izmerjenih vrednosti temperatur trenutnih vzorcev industrijske odpadne vode presega predpisano mejno vrednost temperature ali ena od njih za več kakor 50 % presega to mejno vrednost,

-

več kakor 20 % vrednosti temperatur reprezentativnih ali kvalificiranih trenutnih vzorcev odpadne vode presega predpisano mejno vrednost temperature ali je pri enem od njih delež pri odvzemu tega vzorca izmerjenih vrednosti temperatur, ki so večje od mejne vrednosti temperature, večji od 0,5,

-

več kakor 20 % izmerjenih pH-vrednosti trenutnih vzorcev odpadne vode odstopa od predpisanega intervala ali ena od njih za več kakor 0,3 enote odstopa od predpisanega intervala,

-

več kakor 20 % pH-vrednosti reprezentativnih ali kvalificiranih trenutnih vzorcev odpadne vode odstopa od predpisanega intervala ali je pri enem od njih delež pri odvzemu tega vzorca izmerjenih pH-vrednosti, ki so zunaj predpisanega intervala, večji od 0,5,

-

več kakor 20 % izmerjenih vrednosti strupenosti presega predpisano mejno vrednost strupenosti ali ena od njih za več kakor dve enoti presega to mejno vrednost,

-

več kakor 20 % izmerjenih vrednosti biološke razgradljivosti ne dosega predpisane mejne vrednosti biološke razgradljivosti,

-

več kakor 20 % izmerjenih vrednosti kateregakoli drugega parametra onesnaženosti presega predpisano mejno vrednost tega parametra ali

-

ena od izmerjenih vrednosti kateregakoli drugega parametra onesnaženosti za več kakor 50 % presega predpisano mejno vrednost tega parametra,

2.

letna količina onesnaževala, za katero se določa mejna vrednost letne količine, presega predpisano mejno vrednost letne količine ali

3.

emisijski delež oddane toplote presega predpisani mejni emisijski delež oddane toplote in zaradi take emisije toplote v vodotok za ta vodotok na mestu popolnega premešanja z odpadno vodo, letno: