Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila,...

553. Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020

Na podlagi 10. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020

I. poglavje SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta uredba določa ukrepe kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami za ohranjanje in izboljševanje ekosistemov ter blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam (v nadaljnjem besedilu: ukrepi razvoja podeželja) iz programa, ki ureja razvoj podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020). PRP 2014–2020 je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave, spletni strani programa razvoja podeželja (http://program-podezelja.si) in pri izpostavah Javne službe kmetijskega svetovanja (v nadaljnjem besedilu: kmetijska svetovalna služba) za izvajanje:

1.

Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L št. 189 z dne 20. 7. 2007, str. 1), razveljavljene z Uredbo (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L št. 150 z dne 14. 6. 2018, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 834/2007/ES);

2.

Uredbe Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (UL L št. 250 z dne 18. 9. 2008, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/1165 z dne 15. julija 2021 o odobritvi nekaterih proizvodov in snovi za uporabo v ekološki pridelavi in pripravi seznamov teh proizvodov in snovi (UL L št. 253 z dne 16. 7. 2021, str. 13), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 889/2008/ES);

3.

Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2022/613 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. aprila 2022 o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 223/2014 v zvezi z večjim predhodnim financiranjem iz virov REACT-EU in uvedbo stroškov na enoto (UL L št. 115 z dne 13. 4. 2022, str. 38), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1303/2013/EU);

4.

Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2022/1033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 glede posebnega ukrepa za zagotovitev izjemne začasne podpore v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) kot odziv na vpliv ruske invazije na Ukrajino (UL L št. 173 z dne 30. 6. 2022, str. 34), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU);

5.

Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o določitvi nekaterih prehodnih določb za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v letih 2021 in 2022 ter o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede sredstev in uporabe v letih 2021 in 2022 ter Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede sredstev in razdelitve take podpore v letih 2021 in 2022 (UL L št. 437 z dne 28. 12. 2020, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1306/2013/EU);

6.

Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 608), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/42 z dne 8. novembra 2021 o spremembi prilog II in III k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede nacionalnih in neto zgornjih mej za neposredna plačila za nekatere države članice za koledarsko leto 2022 (UL L št. 9 z dne 14. 1. 2022, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1307/2013/EU);

7.

Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 215/2014 z dne 7. marca 2014 o določitvi pravil za izvajanje Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo v zvezi z metodologijami za določitev podpore ciljem na področju podnebnih sprememb, določitvijo mejnikov in ciljnih vrednosti v okviru uspešnosti ter nomenklaturo kategorij ukrepov za strukturne in investicijske sklade (UL L št. 69 z dne 8. 3. 2014, str. 65), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/439 z dne 3. marca 2021 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 215/2014 glede vključitve novega tematskega cilja v nomenklaturo kategorij ukrepov za ESRR, ESS in Kohezijski sklad v okviru cilja »naložbe za rast in delovna mesta« (UL L št. 85 z dne 12. 3. 2021, str. 149);

8.

Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 480/2014 z dne 3. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (UL L št. 138 z dne 13. 5. 2014, str. 5), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/886 z dne 12. februarja 2019 o spremembi in popravku Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014 glede določb o finančnih instrumentih, možnostih poenostavljenega obračunavanja stroškov, revizijski sledi, obsegu in vsebini revizij operacij in metodologiji za izbor vzorca operacij ter glede Priloge III (UL L št. 142 z dne 29. 5. 2019, str. 9);

9.

Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike ter o spremembi Priloge X k navedeni uredbi (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/1784 z dne 9. julija 2018 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014 glede nekaterih določb o praksah zelene komponente, vzpostavljenih z Uredbo (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 293 z dne 20. 11. 2018, str. 1);

10.

Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/1418 z dne 23. junija 2021 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 glede pravil o kaznih v okviru shem pomoči za živali ali ukrepov podpore na žival (UL L št. 305 z dne 31. 8. 2021, str. 6), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 640/2014/EU);

11.

Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 641/2014 z dne 16. junija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 74), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/557 z dne 9. aprila 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 641/2014 glede obvestila o povečanju zgornje meje za shemo enotnega plačila na površino iz člena 36(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 93 z dne 11. 4. 2018, str. 1);

12.

Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/94 z dne 30. oktobra 2018 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 19 z dne 22. 1. 2019, str. 5), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 807/2014/EU);

13.

Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 18), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/1227 z dne 15. julija 2022 o spremembi izvedbenih uredb (EU) št. 808/2014 in (EU) št. 809/2014 glede posebnega ukrepa za zagotovitev izjemne začasne podpore v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v odziv na vpliv ruske invazije na Ukrajino (UL L št. 189 z dne 18. 7. 2022, str. 12), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 808/2014/EU);

14.

Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 69), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/1227 z dne 15. julija 2022 o spremembi izvedbenih uredb (EU) št. 808/2014 in (EU) št. 809/2014 glede posebnega ukrepa za zagotovitev izjemne začasne podpore v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v odziv na vpliv ruske invazije na Ukrajino (UL L št. 189 z dne 18. 7. 2022, str. 12), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 809/2014/EU);

15.

Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 821/2014 z dne 28. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede podrobne ureditve prenosa in upravljanja prispevkov iz programov, poročanja o finančnih instrumentih, tehničnih značilnosti ukrepov obveščanja in komuniciranja za operacije ter sistema za beleženje in shranjevanje podatkov (UL L št. 223 z dne 29. 7. 2014, str. 7), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/255 z dne 13. februarja 2019 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 821/2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede podrobne ureditve prenosa in upravljanja prispevkov iz programov, poročanja o finančnih instrumentih, tehničnih značilnosti ukrepov obveščanja in komuniciranja za operacije ter sistema za beleženje in shranjevanje podatkov (UL L št. 43 z dne 14. 2. 2019, str. 15);

16.

Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L št. 255 z dne 28. 8. 2014, str. 18), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/1336 z dne 2. junija 2021 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 glede finančnega upravljanja (UL L št. 289 z dne 12. 8. 2021, str. 6);

17.

Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 908/2014 z dne 6. avgusta 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo (UL L št. 255 z dne 28. 8. 2014, str. 59), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/1337 z dne 18. junija 2021 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 908/2014 glede finančnega upravljanja (UL L št. 289 z dne 12. 8. 2021, str. 9);

18.

Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/1172 z dne 4. maja 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema skupne kmetijske politike ter uporabe in izračuna upravnih sankcij v zvezi s pogojenostjo (UL L št. 183 z dne 8. 7. 2022, str. 12), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/744 z dne 2. februarja 2023 o popravku Delegirane uredbe (EU) 2022/1172 glede prehodnih določb za olajšanje pregledov pogojenosti in navzkrižne skladnosti za nekatera plačila na površino v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 99 z dne 12. 4. 2023, str. 1).

(2)

Ta uredba določa tudi roke in odstopanja v zvezi z ukrepi za razvoj podeželja, povezanimi s površinami in živalmi ter v zvezi z nekaterimi upravnimi pregledi in pregledi na kraju samem, v letu 2020 za izvajanje:

1.

Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 2020/501 z dne 6. aprila 2020 o odstopanju od Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 glede končnega roka za predložitev zbirne vloge, vlog za pomoč ali zahtevkov za plačilo, končnega roka za sporočanje sprememb zbirne vloge ali zahtevka za plačilo ter končnega roka za vloge za dodelitev plačilnih pravic ali povečanje vrednosti plačilnih pravic v okviru sheme osnovnega plačila v letu 2020 (UL L št. 109 z dne 7. 4. 2020, str. 8);

2.

Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/531 z dne 16. aprila 2020 o odstopanju glede leta 2020 od tretjega pododstavka člena 75(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s stopnjo predplačil za neposredna plačila in ukrepi za razvoj podeželja, povezanimi s površinami in živalmi, ter od prvega pododstavka člena 75(2) navedene uredbe v zvezi z neposrednimi plačili (UL L 119 z dne 17. 4. 2020, str. 1) in

3.

Izvedbene uredbe Komisije št. 2020/532 z dne 16. aprila 2020 o odstopanju glede leta 2020 od izvedbenih uredb (EU) št. 809/2014, (EU) št. 180/2014, (EU) št. 181/2014, (EU) 2017/892, (EU) 2016/1150, (EU) 2018/274, (EU) 2017/39, (EU) 2015/1368 in (EU) 2016/1240 v zvezi z nekaterimi upravnimi pregledi in pregledi na kraju samem, ki se uporabljajo na področju skupne kmetijske politike (UL L št. 119 z dne 17. 4. 2020, str. 3).

(3)

Ta uredba določa tudi izvajanje in financiranje ukrepov razvoja podeželja v letih 2021 in 2022 za izvajanje Uredbe (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o določitvi nekaterih prehodnih določb za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v letih 2021 in 2022 ter o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede sredstev in uporabe v letih 2021 in 2022 ter Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede sredstev in razdelitve take podpore v letih 2021 in 2022 (UL L št. 437 z dne 28. 12. 2020, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2020/2220/EU).

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1.

aktiven kmet je nosilec kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG), ki izvaja:

a)

kmetijsko dejavnost, ki je v skladu s točko (c) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1307/2013/EU proizvodnja, reja ali gojenje kmetijskih proizvodov, vključno z žetvijo, molžo, vzrejo živali in kmetijsko rejo živali, ali vzdrževanje kmetijskih zemljišč v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, brez pripravljalnih ukrepov, ki presegajo uporabo običajnih kmetijskih metod in strojev, in sicer:

-

kateri koli agrotehnični ukrep, ki preprečuje semenitev plevelov, kadar gre za orno zemljišče,

-

košnja vsaj enkrat do 15. oktobra v tekočem letu, kadar gre za trajne nasade,

-

košnja vsaj enkrat do 15. oktobra v tekočem letu, kadar gre za trajno travinje,

-

ne glede na prejšnjo alinejo košnja vsaj enkrat do 15. oktobra naslednjega leta, kadar gre za trajno travinje, za katero se v tekočem letu uveljavlja ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila v okviru operacij »Trajno travinje I« z obvezno zahtevo TRZ_I_NPAS, »Trajno travinje II« z izbirno zahtevo TRZ_II_NPAS, »Posebni traviščni habitati« z izbirno zahtevo HAB_NPAS, »Traviščni habitati metuljev« z obvezno zahtevo MET_NPAS, »Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov« z izbirno zahtevo VTR_NPAS oziroma »Steljniki« iz te uredbe;

b)

je za preteklo leto prejel več kot 5.000 eurov neposrednih plačil in upravlja letališča, železniške storitve, vodne objekte, nepremičninske storitve ali stalna športna in rekreacijska igrišča, ki so na seznamu nekmetijskih podjetij ali dejavnosti iz prvega pododstavka drugega odstavka 9. člena Uredbe 1307/2013/EU in so navedeni v tretji alineji te točke, ni upravičen do plačil za intervencijo plačila za naravne ali druge omejitve za leto 2023 (v nadaljnjem besedilu: intervencija OMD za leto 2023), razen če dokaže, da njegova kmetijska dejavnost ni nezanemarljiva, s tem, da dokaže, da njegov letni prihodek iz kmetijske dejavnosti predstavlja najmanj tretjino njegovih skupnih prihodkov vseh dejavnosti, prejetih v zadnjem obračunskem letu, za katero so takšni dokazi na voljo, pri čemer se:

-

kot dokazilo o prihodkih upošteva izkaz poslovnega izida iz letnega poročila oziroma revidiranega letnega poročila ali izdani računi in druge knjigovodske evidence za ugotavljanje skupnega letnega prihodka in letnega prihodka iz kmetijske dejavnosti v zadnjem obračunskem letu;

-

prihodki iz kmetijskih dejavnosti, iz nekmetijskih dejavnosti in skupni prihodki iz te točke določijo v skladu z 11. členom Uredbe 639/2014/EU. Znesek neposrednih plačil za preteklo leto iz te točke se določi v skladu z 12. členom Uredbe 639/2014/EU. Če je nosilec KMG enotno podjetje in eno izmed povezanih podjetij, vključno z nosilcem KMG, upravlja letališče, železniške storitve, vodne objekte, nepremičninske storitve ali stalna športna in rekreacijska igrišča, se prihodki in znesek neposrednih plačil določijo za enotno podjetje;

-

za letališča, železniške storitve, vodne objekte, nepremičninske storitve ali stalna športna in rekreacijska igrišča v skladu s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, uporabljajo klasifikacije, navedene pod: upravljanje letališč (51.100 Potniški zračni promet, 51.210 Tovorni zračni promet, 52.230 Spremljajoče storitvene dejavnosti v zračnem prometu), upravljanje železniških storitev (49.100 Železniški potniški promet, 49.200 Železniški tovorni promet), upravljanje vodnih objektov (36.000 Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode), upravljanje nepremičninske storitve (68.310 Posredništvo v prometu z nepremičninami; upravljanje športnih in rekreacijskih igrišč, razen tistih igrišč, ki se uporabljajo v zasebne namene: 93.110 Obratovanje športnih objektov, 93.190 Druge športne dejavnosti, 93.210 Dejavnost zabaviščnih parkov, 55.300 Dejavnost avtokampov, taborov).

2.

glavni posevek je kmetijska rastlina, za katero se vloži zahtevek za plačilo za glavni posevek za ukrepe iz te uredbe na geoprostorskem obrazcu za vloge in zahtevke na površino iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: geoprostorski obrazec);

3.

kmetijska dejavnost je kmetijska dejavnost, kot je opredeljena z Uredbo o shemah neposrednih plačil;

4.

kmetijska parcela je strnjena površina zemljišča, ki jo prijavi en upravičenec in ne obsega več kot ene skupine kmetijskih rastlin iz 15. točke tega člena;

5.

kmetijska površina je kmetijska površina v skladu z Uredbo o shemah neposrednih plačil;

6.

lokacija izvajanja operacije oziroma zahteve je blok oziroma GERK znotraj območja izvajanja operacije oziroma zahteve, na katerem se ta operacija oziroma zahteva izvaja;

7.

lokalne pasme domačih živali so avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali;

8.

mejica je vsaj deset metrov dolga in pri krošnji največ 20 metrov široka strnjena in samostojna linija lesne vegetacije vrst drevja oziroma grmičevja, ki ni gozdni rob ali del zaraščajoče se površine, in ni del GERK ter služi namenu razmejevanja, pri čemer je znotraj vsakih deset metrov mejice dopustna ena vrzel, ki ne sme biti večja od treh metrov;

9.

mineralna gnojila so gnojila, kot jih določa predpis, ki ureja mineralna gnojila;

10.

najožja vodovarstvena območja – državni nivo so najožja vodovarstvena območja, ki so določena z uredbami, ki urejajo vodovarstvena območja;

11.

njivske površine so GERK z vrsto rabe »1100 – njive« in »1170 – jagode na njivi« za ukrep iz prve alineje 4. člena te uredbe in GERK z vrstami rabe »1100 – njive«, »1161 – hmeljišče v premeni«, »1170 – jagode na njivi«, »1180 – trajne rastline na njivskih površinah« in »1190 – rastlinjak« za ukrep iz druge alineje 4. člena te uredbe;

12.

območje izvajanja operacije oziroma zahteve je območje, na katerem se operacija oziroma zahteva izvaja; območje izvajanja operacije oziroma zahteve se lahko nanaša na območje celotne Republike Slovenije ali pa je geografsko omejeno in se nanaša le na določena območja Republike Slovenije;

13.

obveznost ukrepa kmetijsko-okoljska-podnebna plačila iz prve alineje 4. člena te uredbe je izvajanje posamezne zahteve v okviru operacije tega ukrepa oziroma posamezne operacije tega ukrepa;

14.

organska gnojila so gnojila, kot jih določa predpis, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;

15.

skupina kmetijskih rastlin je v skladu s točko (b) prvega odstavka 17. člena Uredbe 640/2014/EU skupina kmetijskih rastlin za vsako od prijavljenih površin za ukrep podpore na površino, za katero se uporabi drugačna višina pomoči ali podpore;

16.

trajni nasadi so GERK z vrsto rabe »1160 – hmeljišče«, »1211 – vinograd«, »1221 – intenzivni sadovnjak«, »1222 – ekstenzivni sadovnjak« in »1230 – oljčnik«;

17.

trajno travinje so GERK z vrsto rabe »1300 – trajni travnik« in »1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi«;

18.

travojede živali so govedo, drobnica, kopitarji in jelenjad (damjaki, mufloni, navadni jeleni, druga rastlinojeda divjad za prirejo mesa);

19.

ugotovljena dolžina mejice je dolžina mejice, ugotovljena z upravnim pregledom ali pregledom na kraju samem;

20.

ugotovljena površina je v skladu s 23. točko pod (b) prvega odstavka 2. člena Uredbe 640/2014/EU površina delov parcele ali parcel, ugotovljena z upravnim pregledom ali pregledom na kraju samem;

21.

ukrep iz te uredbe je tudi intervencija OMD za leto 2023;

22.

upravna kazen je upravna kazen iz Uredbe 1306/2013/EU, Uredbe 640/2014/EU in Uredbe 809/2014/EU in pomeni ustrezen znesek zmanjšanja, zavrnitev oziroma ukinitev plačil iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, plačil na podlagi 28., 29., 31. in 33. člena Uredbe 1305/2013/EU (v nadaljnjem besedilu: zmanjšanje, zavrnitev oziroma ukinitev plačil);

23.

vstopna dolžina mejic je ugotovljena dolžina mejic prvega leta obveznosti oziroma v primeru razširitve ali nadomestitve obveznosti ugotovljena dolžina mejic leta razširitve ali nadomestitve obveznosti;

24.

vstopna površina je ugotovljena površina prvega leta obveznosti – oziroma v primeru razširitve ali nadomestitve obveznosti – ugotovljena površina leta razširitve ali nadomestitve obveznosti;

25.

zahtevek je zahtevek za plačilo, ki je vložen v zbirni vlogi za tekoče leto, za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.

3. člen

(pristojni organi in odbor za spremljanje)

(1)

Organ upravljanja PRP 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: OU) iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Naloge OU opravljata ministrstvo in Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija).

(2)

Akreditirana plačilna agencija iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je agencija.

(3)

Certifikacijski organ iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna.

(4)

Odbor za spremljanje iz 47. člena Uredbe 1303/2013/EU je Odbor za spremljanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije.

4. člen

(ukrepi)

Na podlagi te uredbe se izvajajo naslednji ukrepi razvoja podeželja:

-

kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (v nadaljnjem besedilu: ukrep KOPOP);

-

ekološko kmetovanje (v nadaljnjem besedilu: ukrep EK);

-

plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (v nadaljnjem besedilu: ukrep OMD).

5. člen

(upravičenci)

(1)

Upravičenci za pridobitev plačil iz te uredbe so KMG, ki so določena z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in izpolnjujejo pogoje iz te uredbe.

(2)

Za KMG vlaga zahtevke za plačilo za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe nosilec KMG, na katerega se glasi tudi odločba za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe.

(3)

Ob spremembi nosilca KMG v roku za vložitev zbirne vloge, določenem v predpisu, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, ali v roku za pozno predložitev vloge v skladu s 13. in 14. členom Uredbe 640/2014/EU mora novi nosilec KMG vložiti zahtevek za plačilo za ukrepe razvoja podeželja in obvezne sestavine zbirne vloge za tekoče leto iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: zbirna vloga), da je lahko upravičen do plačil za ukrepe razvoja podeželja.

(4)

V primeru prenosa KMG z enega upravičenca na drugega upravičenca v obdobju oddaje zbirne vloge oziroma v obdobju od izteka roka za oddajo zbirne vloge iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2023, se zahtevki za intervencijo OMD za leto 2023 vlagajo v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2023.

6. člen

(sredstva)

(1)

Ukrepi razvoja podeželja iz te uredbe se financirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 75 odstotkov.

(2)

Za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe je skupno namenjenih do 747.233.314,67 eura, od katerih se namenja do:

-

270.487.386,67 eura za ukrep KOPOP, od tega se namenja do 33,6 milijona eurov za prevzete obveznosti za kmetijsko okoljske podukrepe, razen za podukrep ekološko kmetovanje, iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2007–2013);

-

88.131.000 eurov za ukrep EK, od tega se namenja do 6,4 milijona eurov za prevzete obveznosti za podukrep ekološko kmetovanje v okviru ukrepa kmetijsko okoljskih plačil iz PRP 2007–2013;

-

337.614.928 eurov za ukrep OMD, od tega se namenja do 1.333.333,33 eura za prevzete obveznosti za ukrep območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz PRP 2007–2013;

-

51.000.000 eurov za intervencijo OMD za leto 2023.

(3)

Skupna sredstva iz prejšnjega odstavka ne smejo biti presežena.

(4)

Plačila za izvajanje ukrepov razvoja podeželja iz te uredbe se za zahtevke za te ukrepe, vložene v tekočem letu vložitve zahtevkov, izvršijo najpozneje v obdobju tekočega leta in treh naslednjih let (obdobje n + 3) v skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi.

(5)

Sredstva, zagotovljena v tekočem proračunskem letu, se namenijo za plačilo odobrenih zahtevkov za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe in prevzete obveznosti za ukrepe iz PRP 2007–2013 ter plačilo pritožb za te ukrepe, ki jim je bilo ugodeno.

(6)

Če se sredstva, namenjena za posamezne ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe, v tekočem letu ne porabijo v celoti, se sredstva med temi ukrepi za tekoče leto lahko prerazporedijo.

(7)

Neporabljena sredstva iz drugega odstavka tega člena se lahko prenašajo do konca programskega obdobja do skupne višine sredstev, namenjenih ukrepom razvoja podeželja iz te uredbe za programsko obdobje 2014–2020.

(8)

Sredstva za obveznosti za ukrepe razvoja podeželja, prevzete v letih 2021 in 2022, se namenjajo v skladu z Uredbo 2020/2220/EU in s PRP 2014–2020.

7. člen

(sofinanciranje ukrepov razvoja podeželja)

Plačila za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe se ne smejo sofinancirati iz drugih javnih virov.

II. poglavje KMETIJSKO-OKOLJSKA-PODNEBNA PLAČILA

1. oddelek SPLOŠNE DOLOČBE

8. člen

(namen ukrepa)

Namen ukrepa KOPOP je vzpostaviti ravnotežje med potrebo po pridelavi hrane in varovanjem okolja ter spodbuditi KMG, da bi s kmetijskimi zemljišči gospodarila na način, ki zmanjšuje vplive kmetovanja na okolje, prispeva k blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam ter zagotavlja izvajanje družbeno pomembnih storitev in neblagovnih javnih dobrin.

9. člen

(upravičenci)

Upravičenci do plačil za ukrep KOPOP so KMG, ki se vključijo v izvajanje tega ukrepa in ves čas trajanja obveznosti izpolnjujejo pogoje in zahteve iz te uredbe.

10. člen

(vstopi v ukrep KOPOP)

(1)

V ukrep KOPOP je mogoče vstopiti v letu 2016.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je v operacije iz 7. do 16. točke in 19. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe mogoče vstopiti v obdobju 2016–2020 in v operacijo iz 17. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe v obdobju 2017–2020, v operacijo iz 18. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe pa tudi v obdobju 2019–2020.

(3)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je mogoče v operacijo iz 7. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe na območjih iz evidence iz 11. točke prvega odstavka 19. člena te uredbe vstopiti v obdobju 2018–2020.

(4)

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je v letih 2021 in 2022 v operacije iz 7. do 19. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe mogoče vstopiti v skladu s 7. členom Uredbe 2020/2220/EU in PRP 2014–2020.

11. člen

(trajanje in podaljšanje obveznosti)

(1)

Obveznost za izvajanje ukrepa KOPOP iz te uredbe traja pet let. Odstopanja od te obveznosti so dovoljena le v naslednjih primerih:

-

prevzeta obveznost lahko preneha v skladu z drugim odstavkom 47. člena Uredbe 1305/2013/EU;

-

višje sile ali izjemnih okoliščin, kot to določa 2. člen Uredbe 1306/2013/EU in so opredeljeni v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka v skladu z drugim pododstavkom petega odstavka 28. člena Uredbe 1305/2013/EU in PRP 2014–2020 nove obveznosti za izvajanje ukrepa KOPOP, prevzete v letu 2021, trajajo dve leti (v letih 2021 in 2022), nove obveznosti, prevzete v letu 2022, pa eno leto (v letu 2022).

(3)

Obveznost izvajanja ukrepa KOPOP traja celotno koledarsko leto.

(4)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so izjeme glede koledarskega leta mogoče pri izvajanju zahtev:

-

Ozelenitev njivskih površin znotraj operacij iz 1. in 11. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe;

-

Kompostiranje rastlinskih odpadkov po obiranju hmelja znotraj operacije iz 2. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe;

-

Pokritost tal čez zimo v vinogradih, kjer medvrstni prostor ni pokrit z negovano ledino znotraj operacije iz 4. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe;

-

Za GERK-e, ki so večji od 1 hektar (v nadaljnjem besedilu: ha) v tekočem letu na travniku površina strnjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10 % površine travnika znotraj operacij iz 5. in 6. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe in

-

Za GERK-e, velikosti najmanj 0,3 ha, v tekočem letu na travniku površina strnjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10 % površine travnika znotraj operacij iz 7. do 9. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe.

(5)

Po zaključku petletne obveznosti izvajanja posamezne operacije iz drugega odstavka 23. člena te uredbe je možno letno podaljšanje te obveznosti, pri čemer se lahko podaljša le celotna obveznost, sicer se podaljšanje obveznosti zavrne. V letih 2021 in 2022 se obveznost podaljša v skladu s tretjim pododstavkom petega odstavka 28. člena Uredbe 1305/2013/EU in PRP 2014–2020.

(6)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se zaključena petletna obveznost za izvajanje operacije iz 18. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe lahko podaljša, le če število v to operacijo vključenih živali ni manjše od števila živali, določenega v drugem odstavku 111. člena te uredbe.

(7)

Pri podaljšanju zaključene petletne obveznosti izvajanja posamezne operacije iz drugega odstavka 23. člena te uredbe upravičenec lahko vstopno površino te obveznosti poveča za več kot deset odstotkov, vendar za največ 20 odstotkov oziroma 2 ha, pri čemer se upošteva dovoljeni obseg povečanja površin, ki je ugodnejši za upravičenca, njegova obveznost pa se nadaljuje.

(8)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko upravičenec pri podaljšanju zaključene petletne obveznosti izvajanja posamezne operacije iz 7. do 16. točke in 19. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe vstopno površino te obveznosti poveča za več kot 20 odstotkov oziroma 2 ha, pri čemer se upošteva dovoljeni obseg povečanja površin, ki je ugodnejši za upravičenca, obstoječa obveznost pa se nadomesti z novo petletno obveznostjo za celotni obseg površin, ki vključuje obstoječe in povečane površine.

(9)

Pri podaljšanju zaključene petletne obveznosti izvajanja posamezne operacije iz 1. do 6. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe, je lahko ugotovljena površina od vstopne površine te obveznosti zmanjšana za največ deset odstotkov, sicer se plačilo operacije zavrne.

(10)

Če se vstopna površina zaključene petletne obveznosti operacij iz 7. do 16. točke in 19. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe zmanjša za več kot deset odstotkov, zaključene petletne obveznosti posamezne operacije ni mogoče podaljšati, lahko pa upravičenec znova vstopi v isto operacijo in prevzame novo petletno obveznost izvajanja te operacije.

(11)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je zaključene petletne obveznosti mogoče podaljšati, če v primerih, določenih na obrazcu o zmanjšanju ali prenosu površin, vključenih v ukrep KOPOP oziroma EK v predhodnem letu, za tekoče leto iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, agencija več kot desetodstotno zmanjšanje površin odobri.

(12)

Upravičenci zaključeno petletno obveznost za izvajanje posamezne operacije iz drugega odstavka 23. člena te uredbe podaljšajo tako, da podajo izjavo glede podaljšanja zaključene petletne obveznosti za ukrep KOPOP oziroma EK na obrazcu iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, zahtevek pa vložijo v skladu s prvim odstavkom 153. člena te uredbe.

(13)

Upravičenci, ki so na določenih površinah KMG izvajali ukrep KOPOP, lahko po zaključeni petletni obveznosti za izvajanje tega ukrepa te površine vključijo v podaljšanje obveznosti tudi s prenosom obveznosti na druga KMG, vključena v ukrep KOPOP v predhodnem letu.

(14)

Upravičenci, ki so izvajali operacijo iz 17. točke 23. člena te uredbe, lahko po zaključeni petletni obveznosti za izvajanje te operacije mejice vključijo v podaljšanje obveznosti tudi s prenosom obveznosti na druga KMG, vključena v ukrep KOPOP v predhodnem letu, če te mejice mejijo na ta KMG.

(15)

Upravičenci, ki so izvajali operacijo iz 18. točke 23. člena te uredbe, lahko po zaključeni petletni obveznosti za izvajanje te operacije živali avtohtonih in tradicionalnih pasem vključijo v podaljšanje obveznosti tudi s prenosom obveznosti na druga KMG, vključena v ukrep KOPOP v predhodnem letu.

(16)

Upravičencem, ki so v izbirno zahtevo operacij iz 1. do 9. točke in 11. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe vstopili pozneje kot v obvezno zahtevo oziroma zahtevi teh operacij, obveznost za izvajanje te izbirne zahteve preneha istočasno kot obveznost za izvajanje obvezne zahteve oziroma obveznih zahtev.

(17)

Če upravičenci v obdobju trajanja obveznosti izvajanja ukrepa KOPOP vstopijo v ukrep EK, obveznost izvajanja operacij ukrepa KOPOP, pri katerih kombinacija med ukrepoma KOPOP in EK ni dovoljena, preneha brez dolžnosti vračila že prejetih sredstev za izvajanje teh operacij.

12. člen

(prenos obveznosti na drugo KMG)

KMG, ki je v preteklem letu uveljavljalo zahtevke za ukrep KOPOP na določenih površinah KMG, v tekočem letu pa na teh površinah ta ukrep izvaja drugo KMG, mora obvezno sporočiti podatke o teh površinah na obrazcu zmanjšanja ali prenosa površin, vključenih v ukrep KOPOP oziroma EK v predhodnem letu, za tekoče leto iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.

13. člen

(velikost površine)

Najmanjša površina kmetijske parcele za izvajanje posamezne zahteve v okviru operacij ukrepa KOPOP je 0,1 ha, na KMG pa mora biti v posamezno zahtevo v okviru operacij ukrepa KOPOP vključenih najmanj 0,3 ha kmetijskih površin, razen če za posamezne operacije v tej uredbi ni določeno drugače.

14. člen

(sprememba površine, vključene v obveznost)

(1)

V skladu s prvim odstavkom 47. člena Uredbe 1305/2013/EU se lahko obseg površine, vključene v obveznost iz prvega odstavka 11. člena te uredbe, med leti spreminja za največ deset odstotkov glede na vstopno površino.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se obseg obveznosti v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 11. člena te uredbe ne spreminja, razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin iz priloge 1 te uredbe.

(3)

Če se obseg površine, vključene v obveznost iz prvega odstavka 11. člena te uredbe, med leti zmanjša za več kot deset odstotkov zaradi spremembe seznama avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin iz priloge 12 te uredbe, za katere plačil za ukrep KOPOP iz te uredbe ni mogoče uveljavljati, setev oziroma saditev pa je bila že izvedena, se to ne šteje za neupravičeno zmanjšanje obsega površin, vključenih v ukrep KOPOP.

15. člen

(povečanje površin, vključenih v obveznost)

(1)

V skladu s 15. členom Uredbe 807/2014/EU se obseg površin KMG v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 11. člena te uredbe lahko poveča. Zaradi povečanja površin KMG se lahko obstoječa obveznost razširi, pri čemer se upošteva čas trajanja obstoječe obveznosti ali pa se lahko obstoječa obveznost nadomesti z novo petletno obveznostjo. Enako velja v primerih, kadar se v okviru KMG poveča površina za katero je prevzeta obveznost.

(2)

Upravičenec lahko površine, vključene v obveznost iz prvega odstavka 11. člena te uredbe, poveča za več kot deset odstotkov, vendar največ za 20 odstotkov oziroma dva ha, glede na vstopno površino, pri čemer se upošteva dovoljen obseg povečanja površin, ki je ugodnejši za upravičenca, njegova obveznost iz prvega leta petletne obveznosti pa se nadaljuje.

(3)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka upravičenec lahko površine, vključene v obveznost iz prvega odstavka 11. člena te uredbe, poveča za več kot 20 odstotkov oziroma dva ha glede na vstopno površino, pri čemer se obstoječa obveznost nadomesti z novo petletno obveznostjo za celoten obseg površin, ki vključuje obstoječe in povečane površine.

(4)

Upravičenec lahko nadomesti obstoječo obveznost z novo petletno obveznostjo v letu 2016. Obveznosti operacij, v katere je mogoče v skladu z drugim in tretjim odstavkom 10. člena te uredbe vstopiti v obdobju 2016–2020, 2017–2020, 2018–2020 ali 2019–2020, je mogoče nadomestiti z novo petletno obveznostjo v katerem koli letu trajanja obveznosti.

16. člen

(kombinacije)

(1)

Na isti površini se lahko izvaja več operacij oziroma zahtev ukrepa KOPOP iz te uredbe.

(2)

Kombinacije iz prejšnjega odstavka so določene v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

(3)

Najvišji zneski plačil na ha zemljišč upravičenca, ki jih je mogoče pridobiti s kombinacijo zahtev iz prejšnjega odstavka, znašajo:

-

njivske površine: 600 eurov na ha letno;

-

trajni nasadi: 900 eurov na ha letno;

-

druge vrste rabe (trajno travinje, mejice): 450 eurov na ha letno.

17. člen

(zamenjave)

Med trajanjem obveznosti ukrepa KOPOP iz te uredbe zamenjava ene operacije oziroma zahteve z drugo operacijo oziroma zahtevo ni dovoljena.

18. člen

(zavrnitev zahtevka)

Če upravičenci pri zahtevah ukrepa KOPOP iz te uredbe, ki jih je treba izvajati na celem GERK, vložijo zahtevek za del GERK, se zahtevek za ta GERK zavrne.

19. člen

(grafične evidence)

(1)

Za namene izvajanja upravnih pregledov ukrepa KOPOP iz te uredbe se v digitalni grafični obliki v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, uporabljajo:

1.

grafična evidenca strmin – S50 (v nadaljnjem besedilu: evidenca S50);

2.

evidenca območij grbinastih travnikov – GRB (v nadaljnjem besedilu: evidenca GRB);

3.

evidenca ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območja Bela krajina, Boč – Haloze – Donačka gora, Dobličica, Drava, Dravinja s pritoki, Goričko, Haloze – vinorodne, Krakovski gozd – Šentjernejsko polje, Ličenca pri Poljčanah, Marindol, Mura, Osrednje slovenske gorice, Pregara – travišča, Reka, Trnovski gozd – Nanos 1 in Vrbina – HAB1_30_05 (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB1_30_05);

4.

evidenca ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območja Boletina – velikonočnica, Črete, Dobrava – Jovsi, Goriška brda, Kožbana, Kras 1, Lahinja, Mirna, Nanoščica, Soča z Volarjo, Trnovski gozd – Nanos 2, Vejar in Vrhoveljska planina – HAB2_30_05 (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB2_30_05);

5.

evidenca ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območja Ljubljansko barje, Notranjski trikotnik 1 in Sava Medvode – Kresnice – HAB1_10_06 (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB1_10_06);

6.

evidenca ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območja Belški potok, Bled – Podhom, Češeniške gmajne z Rovščico, Črna dolina pri Grosuplju, Črni potok, Grad Brdo – Preddvor, Huda luknja, Kočevsko, Kozjansko, Mišja dolina, Polhograjsko hribovje, Radensko polje – Viršnica, Rašica, Ribniška dolina, Rinža, Šmarna gora, Vitanje – Oplotnica, Vzhodni Kozjak in Zadnje Struge pri Suhadolah – HAB2_10_06 (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB2_10_06);

7.

evidenca ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območji Bohor in Notranjski trikotnik 2 – HAB1_20_06 (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB1_20_06);

8.

evidenca ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območja Banjšice, Bloščica, Bohinjska Bistrica in Jereka, Čemšeniška planina, Gorjanci – Radoha, Kras 2, Krimsko hribovje – Menišija, Kum, Menina, Mrzlica, Notranjski trikotnik 3, Razbor, Trnovski gozd – Nanos 3 in Zahodni Kozjak – HAB2_20_06 (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB2_20_06);

9.

evidenca ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območje Slovenska Istra – HAB2_20_05 (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB2_20_05);

10.

evidenca ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območja Breginjski stol, Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke, Pohorje in Ratitovec – HAB2_30_06 (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB2_30_06);

11.

evidenca ekološko pomembnih območij mokrotnih travnikov, ki vključuje območja Bled – Podhom, Bloščica, Bohinjska Bistrica in Jereka, Črna dolina pri Grosuplju, Dolenja vas pri Ribnici, Huda luknja, Kobariško blato, Krimsko hribovje – Menišija, Lahinja, Mišja dolina, Notranjski trikotnik, Radensko polje – Viršnica, Rašica, Razbor, Ribniška dolina, Šmarna gora, Trnovski gozd – Nanos, Vzhodni Kozjak, Zelenci in Žejna dolina – HABM_30_06 (v nadaljnjem besedilu: evidenca HABM_30_06);

12.

evidenca ekološko pomembnih območij traviščnih habitatov metuljev, ki vključuje območja Cerovec, dolina Vipave, Dravinja s pritoki, Goričko, Haloze – vinorodne, Javorniki – Snežnik, Libanja, Ličenca pri Poljčanah, Ljubljansko barje, Mura, Notranjski trikotnik, osrednje Slovenske gorice, Reka, Trnovski gozd – Nanos, Volčeke – MET1 (v nadaljnjem besedilu: evidenca MET1);

13.

evidenca ekološko pomembnih območij traviščnih habitatov metuljev, ki vključuje ekološko pomembna območja traviščnih habitatov metuljev, ki niso območja iz prejšnje točke – MET2 (v nadaljnjem besedilu: evidenca MET2);

14.

evidenca območij pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov – VTR (v nadaljnjem besedilu: evidenca VTR);

15.

evidenca monitoringa kosca – KOSEC (v nadaljnjem besedilu: evidenca KOSEC);

16.

evidenca ekološko pomembnih območij steljnikov, ki vključuje območje Ljubljanskega barja – STE1 (v nadaljnjem besedilu: evidenca STE1);

17.

evidenca ekološko pomembnih območij steljnikov, ki vključuje ekološko pomembna območja steljnikov, ki niso območja iz prejšnje točke – STE2 (v nadaljnjem besedilu: evidenca STE2);

18.

evidenca najožjih vodovarstvenih območij – državni nivo – VVO_I_DR (v nadaljnjem besedilu: evidenca VVO_I_DR);

19.

evidenca prispevnih območij vodnih teles površinskih voda in vodnih teles podzemne vode iz Načrta upravljanja voda, ki vključuje območje Dravske kotline – NUV-D (v nadaljnjem besedilu: evidenca NUV-D);

20.

evidenca prispevnih območij vodnih teles površinskih voda in vodnih teles podzemne vode iz Načrta upravljanja voda, ki vključuje druga območja, ki niso območja iz prejšnje točke – NUV-O (v nadaljnjem besedilu: evidenca NUV-O);

21.

evidenca območja pojavljanja medveda in volka, ki se nanaša na izvajanje zahteve iz 100. člena te uredbe – MV1 (v nadaljnjem besedilu: evidenca MV1);

22.

evidenca območja pojavljanja medveda in volka, ki se nanaša na izvajanje zahtev iz 101. in 102. člena te uredbe – MV2 (v nadaljnjem besedilu: evidenca MV2);

23.

grafična evidenca mejic na Naturi 2000 – MEJ (v nadaljnjem besedilu: evidenca MEJ).

(2)

Grafična evidenca strmin iz 1. točke prejšnjega odstavka vsebuje podatke o površinah z nagibom 50 odstotkov ali več, ki se izračunajo na podlagi podatkov, ki so osnova za izračun nagiba GERK v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev. Podatke o površinah z nagibom 50 odstotkov ali več za posamezen GERK se pridobi z grafičnim presekom grafične evidence strmin in GERK.

(3)

Grafična evidenca mejic iz 23. točke prvega odstavka tega člena za posamezno mejico vsebuje linijski prikaz mejice v prostoru in podatek o identifikacijski številki mejice in dolžini mejice v metrih.

(4)

Evidence iz 2. do 14. točke ter 16. in 17. točke prvega odstavka tega člena ministrstvu posreduje Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.

(5)

Evidenco iz 15. točke prvega odstavka tega člena pripravi izvajalec monitoringa kosca, ki poteka v okviru vsakoletnega monitoringa populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 (v nadaljnjem besedilu: monitoring ptic).

(6)

Evidenco iz 23. točke prvega odstavka tega člena pripravi ministrstvo.

(7)

Evidence iz 18. do 20. točke prvega odstavka tega člena ministrstvu posreduje Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: ARSO).

(8)

Evidenci iz 21. in 22. točke prvega odstavka tega člena ministrstvu posreduje Zavod za gozdove Slovenije.

(9)

Za vsak GERK se preveri ali leži na območju iz evidenc iz 3. do 11. točke prvega odstavka tega člena s površino vsaj deset arov. Če ta GERK glede na datum leži na dveh ali več različnih območjih iz evidenc iz 3. do 11. točke prvega odstavka tega člena, se za ves GERK upošteva, da leži na območju iz evidence, ki se nanaša na poznejši datum. Pri navajanju površin sloja iz evidenc iz 3. do 11. točke prvega odstavka tega člena se prikazuje celotna upravičena površina GERK, če vsaj en ar GERK leži na enem izmed območij iz teh evidenc.

(10)

Pri navajanju površin sloja iz evidence VVO_I_DR se prikazuje dejanska površina v sloju oziroma površina preseka, pri čemer mora biti površina preseka med GERK in tem slojem vsaj en ar.

(11)

Pri navajanju površin sloja iz evidence NUV-D in evidence NUV-O se prikazuje celotna upravičena površina GERK, če vsaj en ar GERK leži v enem izmed območij iz evidence NUV-D in evidence NUV-O.

(12)

Vpogled v evidence iz prvega odstavka tega člena je mogoč na spletnih straneh ministrstva.

(13)

Evidence iz 1. do 14. točke in 16. do 23. točke prvega odstavka tega člena agenciji posreduje ministrstvo.

(14)

Evidenco iz 15. točke prvega odstavka tega člena agenciji posreduje izvajalec monitoringa ptic najpozneje do 20. junija tekočega leta.

2. oddelek POGOJI UPRAVIČENOSTI

20. člen

(pogoji upravičenosti)

(1)

Upravičenci morajo ob vstopu v ukrep KOPOP iz te uredbe izpolnjevati naslednje pogoje upravičenosti:

-

imeti najmanj en ha kmetijskih površin na KMG;

-

KMG mora biti vpisan v RKG;

-

imeti opravljen šesturni program predhodnega usposabljanja s področja kmetijsko okoljskih in kmetijsko podnebnih vsebin iz predpisa, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: predhodno usposabljanje);

-

imeti izdelan program aktivnosti kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: program aktivnosti), ki je elektronski dokument, pripravljen v okviru svetovalne storitve.

(2)

Šteje se, da je pogoj iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjen, če je za KMG do 5. maja tekočega leta predhodno usposabljanje opravljeno v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020.

(3)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se šteje, da je za leto 2020 pogoj iz tretje alineje prvega odstavka tega člena izpolnjen, če je za KMG do 11. junija 2020 predhodno usposabljanje opravljeno v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020.

(4)

Predhodno usposabljanje iz prejšnjega odstavka se opravi enkrat, in sicer pred prvim vstopom v ukrep KOPOP iz te uredbe.

(5)

Če predhodno usposabljanje iz drugega in tretjega odstavka tega člena opravi udeleženec, ki je samostojni podjetnik posameznik ali je zaposlen pri pravni ali fizični osebi, ki je registrirana za opravljanje kmetijske dejavnosti, ali član pašne ali agrarne skupnosti, se to usposabljanje šteje kot opravljena obveznost tudi za KMG, kjer je udeleženec usposabljanja nosilec KMG, namestnik nosilca KMG ali član kmetije.

(6)

Agencija za opravljeno predhodno usposabljanje iz drugega in tretjega odstavka tega člena iz evidence o izobraževanju in usposabljanju za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja (v nadaljnjem besedilu: evidenca izobraževanja) najpozneje en dan pred rokom za oddajo zbirne vloge prevzame naslednja podatka o opravljenem predhodnem usposabljanju za zadevni KMG:

-

številko KMG-MID in

-

število opravljenih ur predhodnega usposabljanja.

21. člen

(program aktivnosti)

(1)

Program aktivnosti iz četrte alineje prvega odstavka prejšnjega člena vsebuje najmanj podatke o:

1.

KMG;

2.

nosilcu KMG;

3.

zemljiščih in živalih;

4.

izbranih operacijah oziroma zahtevah iz 23. člena te uredbe;

5.

zasnovi kolobarja, če KMG izbere zahtevo iz 26. člena te uredbe;

6.

analizi tal in gnojilnem načrtu, če se na KMG uporabljajo mineralna gnojila;

7.

vodenju evidence uporabe organskih in mineralnih gnojil na KMG;

8.

načrtu ureditve pašnika in paše, če KMG izbere zahteve v okviru operacije iz prvega odstavka 99. člena te uredbe.

(2)

Program aktivnosti se izdela za KMG, razen za planino.

(3)

Če ima KMG tudi planino, in se z njenimi površinami vključi v operacijo iz 104. člena te uredbe, se ne glede na določbo prejšnjega odstavka za to planino izdela ločen program aktivnosti, ki vsebuje podatke iz 1. do 4. točke ter 6. do 8. točke prvega odstavka tega člena.

(4)

Program aktivnosti mora biti izdelan najpozneje na dan oddaje zahtevka za ukrep KOPOP iz 153. člena te uredbe. Z oddajo zahtevka za ukrep KOPOP se konča tudi izdelava programa aktivnosti.

(5)

Upravičenec mora program aktivnosti dopolniti, če:

-

v letih po vstopu v ukrep KOPOP razširi obveznost na nove operacije oziroma zahteve iz 23. člena te uredbe;

-

pridobi nove GERK.

(6)

Če je upravičenec vključen tudi v izvajanje ukrepa EK iz te uredbe, se pripravi skupen program aktivnosti za ukrep KOPOP in ukrep EK.

(7)

Analizo tal in gnojilni načrt iz 6. točke prvega odstavka tega člena je treba izdelati pred izdelavo programa aktivnosti za vse GERK, na katerih se bodo uporabljala mineralna gnojila. Če se bodo uporabljala le organska gnojila, je treba voditi evidenco o uporabi organskih in mineralnih gnojil, analiza tal in gnojilni načrt pa nista potrebna. Analiza tal se mora izdelati za naslednje parametre: P, K in organska snov. Za trajno travinje analiza tal na organsko snov ni potrebna. Gnojilni načrt je petleten.

(8)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka analize tal in gnojilnega načrta ni treba izdelati tistim KMG, ki se vključijo le v izvajanje operacij iz 7. do 10. točke in 17. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe.

(9)

Na analizi tal iz sedmega odstavka tega člena morajo biti navedeni vsi GERK, za katere je ta analiza izdelana. Iz analize tal morata biti razvidna podatka, kdo je izdelal analizo tal in datum izdelave analize tal. Če na analizah tal niso navedeni GERK in potrebni parametri iz sedmega odstavka tega člena, jih je treba ustrezno dopolniti. Manjkajoče GERK na analizah tal lahko dopiše kmetijska svetovalna služba, manjkajoče parametre pa lahko dopolni le laboratorij, ki je izdelal prvotno analizo tal.

(10)

Gnojilni načrt iz sedmega odstavka tega člena se izdela na podlagi veljavne analize tal. Veljavna analiza tal je analiza tal, izdelana od 1. januarja 2011 za leto 2016, za obdobje od leta 2017 do leta 2020 pa analiza tal, izdelana od 1. januarja 2016.

(11)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je veljavna analiza tal za KMG, ki v letih 2021 in 2022 prvič vstopijo v ukrep KOPOP, oziroma KMG, ki so že vključena v ukrep KOPOP in pridobijo nove GERK, na katerih se bodo uporabljala mineralna gnojila, analiza tal, izdelana od 1. januarja 2018.

(12)

Upravičenci do plačil za ukrep KOPOP, ki izpolnjujejo pogoje iz 6. točke prvega odstavka tega člena, morajo kopije analiz tal in gnojilnih načrtov v fizični obliki ali kot skenogram ob oddaji zbirne vloge poslati agenciji.

(13)

»Navodila za odvzem vzorcev tal, namenjenih za kemijsko analizo«, ki so pripomoček pri jemanju vzorcev tal za analizo, so dostopna na spletnih straneh ministrstva, agencije in kmetijske svetovalne službe.

(14)

Načrt ureditve pašnika in paše iz 8. točke prvega odstavka tega člena vsebuje najmanj podatke o:

1.

pašniku;

2.

površinah v uporabi;

3.

številu čredink;

4.

številu živali na paši;

5.

številu pastirjev;

6.

obdobju paše;

7.

povprečni obtežbi z glavami velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ).

(15)

Načrt ureditve pašnika in paše iz prejšnjega odstavka se pripravi na obrazcu, ki je dostopen na spletnih straneh ministrstva, agencije in kmetijske svetovalne službe.

(16)

V fazi izdelave programa aktivnosti in oddaje zbirne vloge se poleg podatkov o površinah prek RKG preverjajo tudi naslednji podatki o trajnih nasadih:

-

gostota;

-

zatravljenost;

-

terasiranost;

-

nagib;

-

vinorodna dežela.

(17)

Na podlagi programa aktivnosti agencija izvede upravni pregled glede:

-

ustreznosti zasnove petletnega kolobarja pri zahtevi iz 26. člena te uredbe;

-

vodenja evidenc uporabe organskih in mineralnih gnojil na KMG;

-

veljavnosti analiz tal in gnojilnih načrtov za KMG, ki uporabljajo mineralna gnojila;

-

načrta ureditve pašnika in paše v okviru operacije iz prvega odstavka 99. člena in operacije iz 104. člena te uredbe.

(18)

Ne glede na določbo prve alineje prejšnjega odstavka v primeru podaljšanja zaključene petletne obveznosti izvajanja obvezne zahteve iz 26. člena te uredbe agencija z upravnim pregledom preveri ustreznost kolobarja v zadnjih petih letih.

3. oddelek SPLOŠNI POGOJI

22. člen

(splošni pogoji)

(1)

Upravičenci morajo pri izvajanju ukrepa KOPOP izpolnjevati naslednje splošne pogoje:

-

imeti morajo opravljen štiriurni program usposabljanja letno iz predpisa, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: redno usposabljanje);

-

v prvih treh letih trajanja obveznosti iz prvega odstavka 11. člena te uredbe morajo najmanj enkrat uporabiti storitev svetovanja iz predpisa, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020;

-

ves čas trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe morajo voditi evidenco o vseh delovnih opravilih, ki se izvajajo pri operacijah iz drugega odstavka 23. člena te uredbe, na obrazcih evidenc o delovnih opravilih, ki so dostopni na spletnih straneh ministrstva in agencije;

-

ne smejo uporabljati blata iz komunalnih čistilnih naprav.

(2)

Ne glede na določbo druge alineje prejšnjega odstavka morajo upravičenci, ki so v ukrep KOPOP prvič vstopili v letu 2015, storitev svetovanja iz predpisa, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020, uporabiti najmanj enkrat v prvih štirih letih trajanja obveznosti iz prvega odstavka 11. člena te uredbe.

(3)

Šteje se, da je pogoj iz prve alineje prvega odstavka tega člena izpolnjen, če je za KMG do 20. decembra tekočega leta redno usposabljanje opravljeno v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020.

(4)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za leto 2017 šteje, da je pogoj iz prve alineje prvega odstavka tega člena izpolnjen, če je za KMG ali KMG - planina do 1. februarja 2018 redno usposabljanje opravljeno v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014-2020, pri čemer se šteje, da je to usposabljanje opravljeno tudi v primeru, če je bilo hkrati opravljeno za KMG in KMG - planina.

(5)

Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena se za leto 2018 šteje, da je pogoj iz prve alineje prvega odstavka tega člena izpolnjen, če je za KMG do 15. marca 2019 redno usposabljanje opravljeno v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020.

(6)

Če redno usposabljanje iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena opravi udeleženec, ki je samostojni podjetnik posameznik ali je zaposlen pri pravni ali fizični osebi, ki je registrirana za opravljanje kmetijske dejavnosti, ali član pašne ali agrarne skupnosti, se to usposabljanje šteje kot opravljena obveznost tudi za KMG, kjer je udeleženec usposabljanja nosilec KMG, namestnik nosilca KMG ali član kmetije.

(7)

Agencija za opravljeno redno usposabljanje iz prejšnjega odstavka iz evidence izobraževanja 1. februarja naslednjega leta prevzame naslednja podatka o opravljenem rednem usposabljanju za zadevno KMG:

-

številko KMG-MID in

-

število opravljenih ur rednega usposabljanja.

(8)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka agencija za opravljeno redno usposabljanje iz četrtega odstavka tega člena iz evidence izobraževanja 25. februarja 2018 prevzame naslednja podatka o opravljenem rednem usposabljanju za zadevno KMG:

-

številko KMG-MID in

-

število opravljenih ur rednega usposabljanja.

(9)

Ne glede na določbo sedmega odstavka tega člena agencija za opravljeno redno usposabljanje iz četrtega odstavka tega člena iz evidence izobraževanja 29. marca 2019 prevzame naslednja podatka o opravljenem rednem usposabljanju za zadevno KMG:

-

številko KMG-MID in

-

število opravljenih ur rednega usposabljanja.

(10)

Če je v prvih treh letih izvajanja obveznosti ukrepa KOPOP za KMG uporabljena storitev svetovanja iz predpisa, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020, se to šteje kot izpolnitev pogoja iz druge alineje prvega odstavka tega člena za obdobje trajanja obveznosti iz prvega odstavka 11. člena te uredbe.

(11)

Če je v prvih štirih letih izvajanja obveznosti ukrepa KOPOP za KMG uporabljena storitev svetovanja iz predpisa, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020, se to ne glede na določbo prejšnjega odstavka šteje kot izpolnitev pogoja iz drugega odstavka tega člena za obdobje trajanja obveznosti iz prvega odstavka 11. člena te uredbe.

(12)

Agencija za uporabnike storitev svetovanja iz desetega in enajstega odstavka tega člena iz evidence izobraževanja 1. februarja naslednjega leta za zadevno KMG prevzame podatek o številki KMG-MID.

(13)

Če se upravičenci, ki so vključeni v izvajanje ukrepa KOPOP, vključijo v izvajanje ukrepa EK iz te uredbe, mora biti za KMG:

-

opravljeno tudi usposabljanje iz prve alineje prvega odstavka 131. člena te uredbe;

-

izdelan individualni načrt preusmeritve KMG iz konvencionalne v ekološko pridelavo (v nadaljnjem besedilu: individualni načrt preusmeritve KMG) iz druge alineje prvega odstavka 131. člena te uredbe, če prvič vstopajo v kontrolo ekološkega kmetovanja;

-

najmanj enkrat v obdobju trajanja obveznosti uporabljena storitev svetovanja iz tretje alineje prvega odstavka 131. člena te uredbe.

(14)

Evidence o delovnih opravilih iz tretje alineje prvega odstavka tega člena vključujejo evidence o delovnih opravilih za:

1.

njivske površine za operacije iz 1., 11. in 19. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe;

2.

hmeljišča za operaciji iz 2. in 19. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe;

3.

intenzivne sadovnjake in oljčnike za operaciji iz 3. in 19. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe;

4.

vinograde za operaciji iz 4. in 19. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe;

5.

trajno travinje oziroma pašnike za operacije iz 5. do 10. točke in 12. do 15. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe;

6.

visokodebelne travniške sadovnjake za operacijo iz 16. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe;

7.

mejice za operacijo iz 17. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe;

8.

rejo lokalnih pasem za operacijo iz 18. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe.

(15)

Ne glede na določbo tretje alineje prvega odstavka tega člena mora KMG v primeru uporabe gnojil in fitofarmacevtskih sredstev voditi tudi podatke o nabavi, porabi, oddaji, prejemu in zalogi posameznih vrst gnojil in fitofarmacevtskih sredstev za vse površine KMG. KMG popiše tudi izhodiščno stanje zalog posameznih vrst gnojil in fitofarmacevtskih sredstev po stanju na dan oddaje zbirne vloge. Te evidence se morajo nepretrgoma voditi v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe.

(16)

Podatki iz prejšnjega odstavka se vodijo na obrazcu evidence o uporabi gnojil na kmetijskem gospodarstvu – zbirnik za vse površine KMG in obrazcu evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev na kmetijskem gospodarstvu – zbirnik za vse površine KMG, ki sta dostopna na spletnih straneh ministrstva in agencije.

(17)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka in drugi odstavek 146. člena te uredbe, upravičencem, ki so vključeni samo v operacijo iz 70., 76., 81., 86., 99., 104. in 109. člena te uredbe, ni treba voditi evidenc iz prejšnjega odstavka, evidence iz drugega odstavka 146. člena te uredbe pa morajo voditi le za površine, vključene v ukrep KOPOP.

(18)

Evidence iz štirinajstega in šestnajstega odstavka tega člena ter evidence iz drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe se vodijo na predpisanih obrazcih v tiskani obliki ali računalniški oziroma elektronski obliki (Excel).

(19)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se kot izpolnjevanje pogojev iz tretje alineje prvega odstavka in petnajstega odstavka tega člena šteje tudi vodenje evidenc v elektronski obliki, ki bistveno ne odstopa od elektronske oblike iz prejšnjega odstavka.

(20)

Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena se preverja z upravnim pregledom in pregledom na kraju samem. Z upravnim pregledom se z uporabo evidence izobraževanja preverjajo podatki o opravljenih programih usposabljanja in o uporabljeni storitvi svetovanja. S pregledom na kraju samem se preverjajo evidence iz štirinajstega in šestnajstega odstavka tega člena ter evidence iz drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe. Uporaba blata iz komunalnih čistilnih naprav se preveri z upravnim pregledom prek evidence okoljevarstvenih dovoljenj za uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, ki jo agenciji posreduje ARSO.

4. oddelek OPERACIJE

1. pododdelek Operacije

23. člen

(operacije)

(1)

Ukrep KOPOP se izvaja v okviru operacij, ki vključujejo obvezne oziroma izbirne zahteve.

(2)

Operacije iz prejšnjega odstavka so naslednje:

1.

Poljedelstvo in zelenjadarstvo;

2.

Hmeljarstvo;

3.

Sadjarstvo;

4.

Vinogradništvo;

5.

Trajno travinje I;

6.

Trajno travinje II;

7.

Posebni traviščni habitati;

8.

Traviščni habitati metuljev;

9.

Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov;

10.

Steljniki;

11.

Vodni viri;

12.

Ohranjanje habitatov strmih travnikov;

13.

Grbinasti travniki;

14.

Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri;

15.

Planinska paša;

16.

Visokodebelni travniški sadovnjaki;

17.

Ohranjanje mejic;

18.

Reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje;

19.

Ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija.

(3)

Operacije iz 1. do 9. točke in 11. točke prejšnjega odstavka vključujejo obvezne in izbirne zahteve. V okviru teh operacij mora upravičenec poleg izpolnjevanja splošnih pogojev iz prejšnjega člena izvajati vse obvezne zahteve, lahko pa izbere tudi eno ali več izbirnih zahtev v okviru posamezne operacije. Upravičenec lahko izbere tudi več operacij ukrepa KOPOP.

(4)

Operacije iz 10., 12. in 13. točke ter iz 16. do 18. točke drugega odstavka tega člena predstavljajo samostojne zahteve. Če se upravičenec odloči za izvajanje teh operacij, mora izpolnjevati splošne pogoje iz prejšnjega člena, izbere pa lahko eno ali več operacij oziroma zahtev.

(5)

Operacija iz 14. točke drugega odstavka tega člena se izvaja v treh zahtevah. Če se upravičenec odloči za izvajanje te operacije, lahko izbere eno ali več teh zahtev znotraj te operacije, prav tako pa mora izpolnjevati splošne pogoje iz prejšnjega člena.

(6)

Operacija iz 15. točke drugega odstavka tega člena se izvaja v dveh zahtevah. Če se upravičenec odloči za izvajanje te operacije, lahko izbere eno od zahtev znotraj te operacije, prav tako pa mora izpolnjevati splošne pogoje iz prejšnjega člena.

(7)

Operacija iz 19. točke drugega odstavka tega člena se izvaja v dveh zahtevah. Če se upravičenec odloči za izvajanje te operacije, lahko izbere eno ali obe zahtevi znotraj te operacije, prav tako pa mora izpolnjevati splošne pogoje iz prejšnjega člena.

(8)

Upravičenci, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev, območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov ali ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, se lahko vključijo v operacijo iz 5. točke in operacijo iz 6. točke drugega odstavka tega člena le, če se hkrati vključijo tudi v izvajanje vsaj ene izmed operacij iz 7. do 10. točke drugega odstavka tega člena z najmanj 20 odstotki površin trajnega travinja, ki ležijo znotraj območij iz tega odstavka. Če je presek GERK s posameznim območjem iz priloge 3 te uredbe deset arov ali več, se šteje, da je cel GERK znotraj tega območja.

(9)

Upravičenci, katerih površine ležijo na prispevnih območjih vodnih teles površinskih voda in območjih vodnih teles podzemne vode iz Načrta upravljanja voda iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe, se v izvajanje operacije iz 1. točke drugega odstavka tega člena lahko vključijo le, če se hkrati vključijo tudi v izvajanje operacije iz 11. točke drugega odstavka tega člena z najmanj 30 odstotki njivskih površin na območju Dravske kotline in najmanj 20 odstotki njivskih površin na drugih območjih iz Načrta upravljanja voda. Upravičenci, katerih površine najožjih vodovarstvenih območij – državni nivo iz priloge 5, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: VVO_I_DR), ležijo na območjih iz prvega stavka tega odstavka iz Načrta upravljanja voda v obsegu najmanj en ar, se lahko v operacijo iz 1. točke drugega odstavka tega člena vključijo brez pogojevanja vključitve v operacijo iz 11. točke drugega odstavka tega člena.

(10)

Če se upravičenci vključijo le v izvajanje operacije iz 11. točke drugega odstavka tega člena, morajo to operacijo na območju Dravske kotline iz Načrta upravljanja voda izvajati na najmanj 30 odstotkih njivskih površin, na drugih območjih iz Načrta upravljanja voda pa na najmanj 20 odstotkih njivskih površin.

(11)

Ne glede na določbe devetega in desetega odstavka tega člena je treba zahtevo Uporaba samo fitofarmacevtskih sredstev, ki so dovoljena na najožjih vodovarstvenih območjih znotraj operacije iz 11. točke drugega odstavka tega člena izvajati na vseh njivskih površinah, ki ležijo na območjih iz priloge 4 te uredbe.

(12)

Če leži vsaj en ar površine na območjih iz priloge 4 te uredbe, se zahteva iz operacije iz 11. točke drugega odstavka tega člena izvaja na celotni površini GERK. V primeru kombinacije območja Dravske kotline in drugih območij iz priloge 4 te uredbe se izpolnjevanje zahteve obravnava ločeno, tako da mora KMG izpolniti pogoj glede 30 odstotkov vključenih površin na območju Dravske kotline in pogoj glede 20 odstotkov vključenih površin na ostalih območjih. Če upravičenec na isti površini izvaja dve različni zahtevi iz operacije iz 11. točke drugega odstavka tega člena, se površina za izpolnjevanje pogoja glede 30- ali 20-odstotnega deleža površin šteje enkrat.

(13)

Deleži vključenosti v posamezne zahteve operacij iz osmega do desetega odstavka tega člena se preverjajo z upravnim pregledom ob oddaji zahtevka iz 153. člena te uredbe.

(14)

Izvajanje operacij iz drugega odstavka tega člena se preverja z upravnimi pregledi in pregledi na kraju samem v skladu s 74. členom Uredbe 1306/2013/EU.

2. pododdelek Operacija Poljedelstvo in zelenjadarstvo

24. člen

(vrsta rabe GERK)

Operacija Poljedelstvo in zelenjadarstvo iz 1. točke drugega odstavka prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: operacija Poljedelstvo in zelenjadarstvo) se izvaja na GERK z vrstama rabe »1100 – njive« in »1170 – jagode na njivi«, določenima v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.

25. člen

(obvezni zahtevi in izbirne zahteve)

(1)

Operacija Poljedelstvo in zelenjadarstvo vključuje obvezni zahtevi in izbirne zahteve. Upravičenci morajo izvajati obvezni zahtevi, lahko pa izberejo tudi eno ali več izbirnih zahtev te operacije.

(2)

Obvezni zahtevi iz prejšnjega odstavka sta:

-

POZ_KOL: Petletni kolobar (v nadaljnjem besedilu: POZ_KOL);

-

POZ_NMIN: Nmin analiza (v nadaljnjem besedilu: POZ_NMIN).

(3)

Izbirne zahteve iz prvega odstavka tega člena so:

1.

POZ_NIZI: Gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak (v nadaljnjem besedilu: POZ_NIZI);

2.

POZ_POD: Setev rastlin za podor (zeleno gnojenje) (v nadaljnjem besedilu: POZ_POD);

3.

POZ_FFSM: Uporaba protiinsektnih mrež (v nadaljnjem besedilu: POZ_FFSM);

4.

POZ_FFSV: Uporaba samo fitofarmacevtskih sredstev, ki so dovoljena na najožjih vodovarstvenih območjih (v nadaljnjem besedilu: POZ_FFSV);

5.

POZ_MEHZ: Uporaba zastirk ali mehansko zatiranje plevelov (v nadaljnjem besedilu: POZ_MEHZ);

6.

POZ_KONZ: Konzervirajoča obdelava tal (v nadaljnjem besedilu: POZ_KONZ);

7.

POZ_ZEL: Ozelenitev njivskih površin (v nadaljnjem besedilu: POZ_ZEL);

8.

POZ_NEP: Neprezimni medonosni posevki (v nadaljnjem besedilu: POZ_NEP).

(4)

Izbirne zahteve iz prejšnjega odstavka je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezni zahtevi iz drugega odstavka tega člena, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezni zahtevi.

26. člen

(obvezna zahteva POZ_KOL)

(1)

V okviru obvezne zahteve POZ_KOL morajo biti kot glavni posevek v petletni kolobar vključene najmanj tri različne kmetijske rastline, pri čemer:

1.

so žita lahko v kolobarju največ trikrat;

2.

je koruza lahko v kolobarju največ trikrat, vendar nikoli zaporedoma;

3.

naknadni posevki ne predstavljajo ene od treh različnih kmetijskih rastlin, ki morajo biti vključene v petletni kolobar;

4.

morebitna zamenjava kmetijskih rastlin v kolobarju ne sme poslabšati kolobarja in negativno vplivati na okolje oziroma zmanjšati učinkovitosti izvajanja zahteve;

5.

so zelenjadnice v petletni kolobar lahko vključene vsako leto, pri čemer morajo biti v ta kolobar vključene najmanj tri različne zelenjadnice kot glavni posevek;

6.

so njivska zelišča v petletni kolobar lahko vključena vsako leto, pri čemer morajo biti v ta kolobar vključena najmanj tri različna njivska zelišča kot glavni posevek;

7.

je praha na GERK z vrsto rabe »1100 – njive« lahko del kolobarja, vendar zanjo plačila za izvajanje obvezne zahteve POZ_KOL ni mogoče uveljavljati;

8.

so kmetijske rastline, ki so upravičene do plačil iz Uredbe o shemah neposrednih plačil, vendar zanje ni možno uveljavljati plačila za obvezno zahtevo POZ_KOL, lahko sestavni del kolobarja, vendar upravičenec za njih ne pridobi plačila;

9.

se jare in ozimne kmetijske rastline štejejo kot ena kmetijska rastlina v kolobarju;

10.

se različni posevki koruze (koruza za zrnje, silažna koruza in sladka koruza) štejejo kot ena kmetijska rastlina v kolobarju;

11.

so trava in travno deteljne mešanice v kolobar lahko vključene največ trikrat, pri čemer se različne vrste trav in travno deteljnih mešanic štejejo kot ena kmetijska rastlina v kolobarju.

(2)

Praha in kmetijske rastline iz 7. in 8. točke prejšnjega odstavka so določene v Šifrantu vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči, ki je v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: šifrant vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči), objavljen na spletni strani agencije in ministrstva.

(3)

Za obvezno zahtevo POZ_KOL velja, da:

-

mora biti za vsako poljino petletni kolobar zasnovan že ob vstopu v operacijo Poljedelstvo in zelenjadarstvo;

-

se mora vsako leto izvajati na vseh njivskih površinah, katerih velikost je večja ali enaka 0,1 ha;

-

se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati;

-

se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;

-

obtežba z živino ni relevantna.

(4)

Plačilo za izvajanje obvezne zahteve POZ_KOL se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči.

(5)

Z upravnim pregledom se preverijo:

-

zasnova kolobarja (za vsako poljino) prek programa aktivnosti;

-

ustreznost skupine kmetijskih rastlin za kolobar prek zbirne vloge;

-

letno sledenje vrstenja koruze;

-

ustreznost kolobarja po petih letih izvajanja obvezne zahteve POZ_KOL.

(6)

Ne glede na določbo četrte alineje prejšnjega odstavka agencija v primeru podaljšanja obveznosti z upravnim pregledom preveri ustreznost kolobarja v zadnjih petih letih izvajanja obvezne zahteve POZ_KOL.

(7)

Za upravni pregled se uporabijo:

-

RKG;

-

zbirna vloga;

-

podatki o GERK.

(8)

S pregledom na kraju samem se izvedejo:

-

popis dejanskega stanja površin;

-

popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;

-

pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe.

(9)

Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve POZ_KOL znaša 114,78 eura na ha letno.

(10)

Prezimni posevek, za katerega se uveljavlja plačilo za izbirno zahtevo POZ_ZEL iz 34. člena te uredbe ali plačilo za obvezno zahtevo VOD_ZEL iz 90. člena te uredbe za preteklo leto, se v tekočem letu lahko vključi v obvezno zahtevo POZ_KOL, vendar do plačila za to zahtevo v tem letu ni upravičen.

(11)

Pri kombinaciji obvezne zahteve POZ_KOL z ukrepom EK iz te uredbe se plačilo za obvezno zahtevo POZ_KOL ne dodeli.

(12)

Upravičenec, ki ima obveznost izvajanja obvezne zahteve POZ_KOL in uveljavlja vlogo za izplačilo podpore za zelenjadnice iz Uredbe o shemah neposrednih plačil za zelenjadnico, ki ne šteje kot glavni posevek, določen s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, mora v zbirni vlogi navesti tudi kmetijsko rastlino, ki šteje kot glavni posevek. Ta kmetijska rastlina se upošteva za izpolnitev obveznosti za obvezno zahtevo POZ_KOL.

27. člen

(obvezna zahteva POZ_NMIN)

(1)

V okviru obvezne zahteve POZ_NMIN se najpozneje do 30. junija tekočega leta izdelajo hitri talni testi oziroma hitri rastlinski testi na vsebnost nitratnega dušika za glavni posevek za kmetijske rastline iz sedmega odstavka tega člena. Hitri talni testi oziroma hitri rastlinski testi se izdelajo v skladu s tehnološkimi navodili za operacijo Poljedelstvo in zelenjadarstvo, objavljenimi na spletnih straneh ministrstva in agencije.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se pri obvezni zahtevi POZ_NMIN v letu 2020 hitri talni testi oziroma hitri rastlinski testi na vsebnost nitratnega dušika za glavni posevek za kmetijske rastline iz sedmega odstavka tega člena izdelajo najpozneje do 15. avgusta 2020.

(3)

Minimalno število analiz, ki jih je treba izdelati pri izvajanju obvezne zahteve POZ_NMIN je:

1.

do vključno tri ha površin: ena analiza;

2.

nad tri do vključno deset ha površin: dve analizi;

3.

nad desetimi do vključno 20 ha površin: štiri analize;

4.

nad 20 do 100 ha površin: za vsakih nadaljnjih deset ha površin ena dodatna analiza;

5.

nad 100 do vključno 150 ha površin: za vsakih nadaljnjih 25 ha površin ena dodatna analiza;

6.

nad 150 ha površin: za vsakih nadaljnjih 50 ha ena dodatna analiza.

(4)

Pred vstopom v operacijo Poljedelstvo in zelenjadarstvo se mora upravičenec udeležiti usposabljanja v zvezi z odvzemom vzorcev tal za analizo v okviru predhodnega usposabljanja iz tretje alineje prvega odstavka 20. člena te uredbe.

(5)

Za obvezno zahtevo POZ_NMIN velja, da:

-

se mora vsako leto izvajati na vseh njivskih površinah, katerih velikost je večja ali enaka 0,1 ha;

-

se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati;

-

se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;

-

obtežba z živino ni relevantna.

(6)

Na KMG je treba hraniti rezultate hitrih talnih testov oziroma hitrih rastlinskih testov iz prvega odstavka tega člena in gnojilne nasvete, izdelane na podlagi teh testov. Iz rezultatov hitrih talnih testov oziroma hitrih rastlinskih testov in gnojilnih nasvetov, izdelanih na podlagi teh testov, morajo biti razvidni podatki o datumih izdelave hitrih talnih testov oziroma hitrih rastlinskih testov in številkah GERK (GERK_PID), na katere se ti testi nanašajo.

(7)

Plačilo za izvajanje obvezne zahteve POZ_NMIN se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči.

(8)

Z upravnim pregledom se preverijo:

-

ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;

-

ustreznost območja prek evidence VVO_I_DR;

-

podatki o udeležbi upravičenca na usposabljanju iz četrtega odstavka tega člena.

(9)

Za upravni pregled se uporabijo:

-

RKG;

-

zbirna vloga;

-

podatki o GERK;

-

evidenca VVO_I_DR;

-

evidenca izobraževanja.

(10)

S pregledom na kraju samem se izvedejo:

-

popis dejanskega stanja površin;

-

popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;

-

pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;

-

pregled obstoja rezultatov hitrih talnih testov oziroma hitrih rastlinskih testov;

-

pregled obstoja gnojilnih nasvetov, izdelanih na podlagi hitrih talnih testov oziroma hitrih rastlinskih testov.

(11)

Rezultati hitrih talnih testov oziroma hitrih rastlinskih testov in gnojilni nasveti, ki jih upravičenec hrani na KMG, morajo vključevati zlasti naslednje podatke:

-

datum izdelave posameznega hitrega talnega testa oziroma hitrega rastlinskega testa;

-

datum izdelave posameznega gnojilnega nasveta;

-

številko GERK (GERK_PID), na katerega se posamezen hitri talni test oziroma hitri rastlinski test in gnojilni nasvet nanašata.

(12)

Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve POZ_NMIN znaša 22,62 eura na ha letno, razen na VVO_I_DR, kjer znaša 15,77 eura na ha letno.

(13)

Površina, na kateri je v tekočem letu na geoprostorskem obrazcu prijavljena praha ali kmetijska rastlina, ki je upravičena do plačil iz Uredbe o shemah neposrednih plačil, vendar zanjo ni mogoče uveljavljati plačila za obvezno zahtevo POZ_NMIN, se lahko vključi v obvezno zahtevo POZ_NMIN, vendar do plačila za to zahtevo upravičenec v tem letu ni upravičen.

28. člen

(izbirna zahteva POZ_NIZI)

(1)

Izbirna zahteva POZ_NIZI pomeni nanos tekočih organskih gnojil z napravo za direkten vnos ali napravo za nanos neposredno na površino tal. V primeru nanosa gnojil na površino tal pred setvijo je potrebna takojšnja zadelava v tla. Ta zahteva se mora na opisan način izvajati ves čas trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe.

(2)

Nanos na površino tal iz prejšnjega odstavka pomeni raztros tekočih organskih gnojil skozi cevi ali sani, ki se vlečejo po tleh. Uporaba opreme z razpršilno ploščo ni dovoljena. Od zadelave gnojil v tla do setve ne sme poteči več kot sedem koledarskih dni. Takojšnja zadelava gnojil v tla pomeni zadelavo v tla najpozneje naslednji dan.

(3)

Za izbirno zahtevo POZ_NIZI velja, da:

-

se mora vsako leto izvajati na delu njivskih površin, vendar na celem GERK;

-

se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;

-

se izvaja na območju celotne Republike Slovenije, razen na VVO_I_DR;

-

obtežba z živino ni relevantna.

(4)

Ne glede na določbo prve alineje prejšnjega odstavka se izbirna zahteva POZ_NIZI lahko izvaja na delu GERK, če je na preostalem delu GERK zasajena kmetijska rastlina, za katero v skladu s šifrantom vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči ni mogoče uveljavljati plačila za zahtevo POZ_NIZI, oziroma kmetijska rastlina, ki v tekočem letu ne omogoča izpolnitve obveznosti.

(5)

Plačilo iz enajstega odstavka tega člena se lahko uveljavlja za največ 25 m3 porabljenih tekočih organskih gnojil na ha. Ta količina gnojil se lahko proizvede na KMG, lahko pa jo KMG tudi prejme od drugega KMG oziroma kupi. Če se tekoča organska gnojila proizvedejo na KMG, mora upravičenec ob oddaji zahtevka iz 153. člena te uredbe na obrazcu opredelitve načina reje za potrebe izvajanja zahtev z obveznostjo gnojenja z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak v okviru ukrepa KOPOP iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: obrazec opredelitve načina reje), na podlagi lastne ocene opredeliti pretežen način reje rejnih živali na KMG. Opredelitev pretežnega načina reje rejnih živali na KMG in podlaga za izračun proizvedene količine gnojil sta določena v prilogi 7, ki je sestavni del te uredbe.

(6)

Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija ali shranjen račun izvajalca za opravljeno strojno storitev ali shranjena izjava izvajalca, kadar se strojna storitev opravlja kot sosedska pomoč v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno (v nadaljnjem besedilu: izjava izvajalca).

(7)

Plačilo za izvajanje izbirne zahteve POZ_NIZI se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči.

(8)

Z upravnim pregledom se preveri ustreznost:

-

kmetijske rastline prek zbirne vloge;

-

območja prek evidence VVO_I_DR.

(9)

Za upravni pregled se uporabijo:

-

RKG;

-

zbirna vloga;

-

podatki o GERK;

-

evidenca VVO_I_DR.

(10)

S pregledom na kraju samem se izvedejo:

1.

popis dejanskega stanja površin;

2.

popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;

3.

pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;

4.

pregled prisotnosti ustrezne mehanizacije na KMG ali pregled računa izvajalca za opravljeno strojno storitev ali izjave izvajalca;

5.

popis števila GVŽ;

6.

preveritev, ali je na KMG rejne živali mogoče nastaniti v skladu z načinom reje, opredeljenim na obrazcu opredelitve načina reje.

(11)

Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve POZ_NIZI znaša 3,81 eura na m³ letno.

(12)

Upravičenec, ki ima obveznost za izvajanje izbirne zahteve POZ_NIZI in uveljavlja vlogo za izplačilo podpore za zelenjadnice iz Uredbe o shemah neposrednih plačil za zelenjadnico, ki ne šteje kot glavni posevek, določen s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, mora v zbirni vlogi navesti tudi kmetijsko rastlino, ki šteje kot glavni posevek. Ta kmetijska rastlina se upošteva za izpolnitev obveznosti za izbirno zahtevo POZ_NIZI in zanjo je upravičenec upravičen do plačila za to zahtevo.

29. člen

(izbirna zahteva POZ_POD)

(1)

V okviru izbirne zahteve POZ_POD se kmetijske rastline sejejo po spravilu glavnega posevka. Pred setvijo naslednje kmetijske rastline, najpozneje pa do 15. novembra tekočega leta, se posevek podorje. Pred podoravanjem je dovoljeno spravilo semena pri vseh posevkih, pri katerih tehnologija pridelave omogoča, da ostane večji del rastlinskih ostankov za podor na njivi.

(2)

Izbirna zahteva POZ_POD se lahko uveljavlja le kot neprezimni posevek.

(3)

Za izbirno zahtevo POZ_POD velja, da:

-

se mora vsako leto izvajati na delu njivskih površin, lahko na delu GERK;

-

se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;

-

se izvaja na območju celotne Republike Slovenije, razen na VVO_I_DR;

-

obtežba z živino ni relevantna.

(4)

Plačilo za izvajanje izbirne zahteve POZ_POD se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči.

(5)

Z upravnim pregledom se preverijo:

-

ustreznost območja prek evidence VVO_I_DR;

-

ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;

-

vključenost iste kmetijske rastline v več zahtev operacije Poljedelstvo in zelenjadarstvo.

(6)

Za upravni pregled se uporabijo:

-

RKG;

-

zbirna vloga;

-

podatki o GERK;

-

evidenca VVO_I_DR.

(7)

S pregledom na kraju samem se izvedejo:

-

popis dejanskega stanja površin;

-

popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;

-

pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe.

(8)

Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve POZ_POD znaša 126 eurov na ha letno.

30. člen

(izbirna zahteva POZ_FFSM)

(1)

V okviru izbirne zahteve POZ_FFSM se posevki oziroma površine prekrivajo s protiinsektnimi mrežami ali agrokopreno, pri čemer uporaba insekticidov ni dovoljena.

(2)

Izbirna zahteva POZ_FFSM se lahko uveljavlja le za glavni posevek.

(3)

Kot upravičene površine se lahko štejejo površine, ki so bile v posameznem letu pokrite s protiinsektno mrežo ali agrokopreno, pri čemer mora protiinsektna mreža ali agrokoprena zadoščati za vsaj eno tretjino površin, vključenih v izbirno zahtevo POZ_FFSM.

(4)

Na KMG je treba hraniti račune o nakupu fitofarmacevtskih sredstev in račune o nakupu protiinsektnih mrež ali agrokoprene, razen za protiinsektne mreže ali agrokopreno, kupljene pred letom vstopa v izbirno zahtevo POZ_FFSM. Če so protiinsektne mreže ali agrokoprena kupljene pred letom vstopa v izbirno zahtevo POZ_FFSM, se na KMG popiše stanje zalog protiinsektnih mrež ali agrokoprene po stanju na dan oddaje zbirne vloge v letu vstopa v to zahtevo. Te evidence se morajo nato nepretrgoma voditi v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe.

(5)

Za izbirno zahtevo POZ_FFSM velja, da:

-

se mora vsako leto izvajati na delu njivskih površin, vendar na celem GERK;

-

se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;

-

se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;

-

obtežba z živino ni relevantna.

(6)

Ne glede na določbo prve alineje prejšnjega odstavka se izbirna zahteva POZ_FFSM lahko izvaja na delu GERK, če je na preostalem delu GERK zasajena kmetijska rastlina, za katero v skladu s šifrantom vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči ni mogoče uveljavljati plačila za zahtevo POZ_FFSM, oziroma kmetijska rastlina, ki v tekočem letu ne omogoča izpolnitve obveznosti.

(7)

Plačilo za izvajanje izbirne zahteve POZ_FFSM se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči.

(8)

Z upravnim pregledom se ustreznost kmetijske rastline preveri prek zbirne vloge.

(9)

Za upravni pregled se uporabijo:

-

RKG;

-

zbirna vloga;

-

podatki o GERK.

(10)

S pregledom na kraju samem se izvedejo:

1.

popis dejanskega stanja površin;

2.

popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;

3.

pregled KMG;

4.

pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;

5.

preveritev računov, s katerih je razviden nakup protiinsektnih mrež ali agrokoprene;

6.

preveritev računov za nakup fitofarmacevtskih sredstev.

(11)

Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve POZ_FFSM znaša 215,34 eura na ha letno.

31. člen

(izbirna zahteva POZ_FFSV)

(1)

V okviru izbirne zahteve POZ_FFSV se uporabljajo samo fitofarmacevtska sredstva (aktivne snovi), ki so dovoljena na najožjih vodovarstvenih območjih iz predpisov, ki urejajo vodovarstvena območja za vodna telesa vodonosnikov Ljubljanskega polja, Selniške dobrave, Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja, Dravsko-ptujskega polja, Apaškega polja, Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane, Rižane, za območja občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče, na območju občine Jezersko, na območju občine Jesenice, na območju Slovenj Gradca, za območje občin Črnomelj, Metlika in Semič ter za območje Celja in Žalca.

(2)

Seznam aktivnih snovi, ki jih je na VVO_I_DR prepovedano uporabljati, je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije.

(3)

Izbirna zahteva POZ_FFSV se lahko uveljavlja le za glavni posevek.

(4)

Kot izpolnjevanje izbirne zahteve POZ_FFSV se šteje tudi, če se na GERK fitofarmacevtska sredstva ne uporabljajo.

(5)

Na KMG je treba hraniti deklaracije za fitofarmacevtska sredstva in račune o nakupu teh sredstev.

(6)

Za izbirno zahtevo POZ_FFSV velja, da:

-

se mora vsako leto izvajati na vseh njivskih površinah;

-

se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati;

-

se izvaja na območju celotne Republike Slovenije, razen na VVO_I_DR;

-

obtežba z živino ni relevantna.

(7)

Plačilo za izvajanje izbirne zahteve POZ_FFSV se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči.

(8)

Z upravnim pregledom se preveri ustreznost:

-

kmetijske rastline prek zbirne vloge;

-

območja prek evidence VVO_I_DR.

(9)

Za upravni pregled se uporabijo:

-

RKG;

-

zbirna vloga;

-

podatki o GERK;

-

evidenca VVO_I_DR.

(10)

S pregledom na kraju samem se izvedejo:

1.

popis dejanskega stanja površin;

2.

popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;

3.

pregled KMG;

4.

pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;

5.

pregled fitofarmacevtskih sredstev, ki se uporabljajo na KMG;

6.

pregled deklaracij fitofarmacevtskih sredstev;

7.

preveritev računov o nakupu fitofarmacevtskih sredstev.

(11)

Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve POZ_FFSV znaša 26,52 eura na ha letno.

32. člen

(izbirna zahteva POZ_MEHZ)

(1)

V okviru izbirne zahteve POZ_MEHZ se v glavnih posevkih tla prekrivajo z zastirkami oziroma se izvaja mehansko zatiranje plevelov, pri čemer uporaba herbicidov v tekočem letu ni dovoljena.

(2)

Mehansko zatiranje plevelov se izvede najpozneje do 25. oktobra tekočega leta.

(3)

Za izbirno zahtevo POZ_MEHZ velja, da:

-

se mora vsako leto izvajati na delu njivskih površin, vendar na celem GERK;

-

se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;

-

se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;

-

obtežba z živino ni relevantna.

(4)

Ne glede na določbo prve alineje prejšnjega odstavka se izbirna zahteva POZ_MEHZ lahko izvaja na delu GERK, če je na preostalem delu GERK zasajena kmetijska rastlina, za katero v skladu s šifrantom vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči ni mogoče uveljavljati plačila za zahtevo POZ_MEHZ, oziroma kmetijska rastlina, ki v tekočem letu ne omogoča izpolnitve obveznosti.

(5)

Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija ali shranjen račun izvajalca za opravljeno strojno storitev ali shranjena izjava izvajalca, hraniti pa je treba tudi račune o nakupu zastirke in fitofarmacevtskih sredstev ali druge dokaze o uporabi zastirke, pridelane na KMG.

(6)

Plačilo za izvajanje izbirne zahteve POZ_MEHZ se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči.

(7)

Z upravnim pregledom se ustreznost kmetijske rastline preveri prek zbirne vloge.

(8)

Za upravni pregled se uporabijo:

-

RKG;

-

zbirna vloga;

-

podatki o GERK.

(9)

S pregledom na kraju samem se izvedejo:

1.

popis dejanskega stanja površin;

2.

popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;

3.

pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;

4.

pregled KMG;

5.

pregled računa o nakupu zastirke ali drugih dokazov o uporabi zastirke, pridelane na KMG;

6.

pregled prisotnosti ustrezne mehanizacije na KMG ali pregled računa izvajalca za opravljeno strojno storitev ali izjave izvajalca;

7.

preveritev računov za nakup fitofarmacevtskih sredstev.

(10)

Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve POZ_MEHZ znaša 89,46 eura na ha letno.

33. člen

(izbirna zahteva POZ_KONZ)

(1)

Izbirna zahteva POZ_KONZ pomeni minimalno obdelavo tal z vlečenimi pasivnimi stroji za konzervacijsko obdelavo tal oziroma gnanimi (aktivnimi) stroji za konzervacijsko obdelavo tal, pri čemer oranje ni dovoljeno. Konzervirajočo obdelavo tal je treba izvesti najpozneje do 25. oktobra tekočega leta pred setvijo na posevku, za katerega se uveljavlja zahtevek iz 153. člena te uredbe.

(2)

Za izbirno zahtevo POZ_KONZ velja, da:

-

se mora vsako leto izvajati na najmanj 20 odstotkih njivskih površin, vendar na celem GERK;

-

se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;

-

se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;

-

obtežba z živino ni relevantna.

(3)

Ne glede na določbo prve alineje prejšnjega odstavka se izbirna zahteva POZ_KONZ lahko izvaja na delu GERK, če je na preostalem delu GERK zasajena kmetijska rastlina, za katero v skladu s šifrantom vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči ni mogoče uveljavljati plačila za zahtevo POZ_KONZ, oziroma kmetijska rastlina, ki v tekočem letu ne omogoča izpolnitve obveznosti.

(4)

Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija ali shranjen račun izvajalca za opravljeno strojno storitev ali shranjena izjava izvajalca.

(5)

Plačilo za izvajanje izbirne zahteve POZ_KONZ se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči.

(6)

Na isti površini GERK lahko upravičenec, odvisno od vrste posevka, uveljavlja plačilo za izbirno zahtevo POZ_KONZ samo enkrat, in sicer za glavni ali prezimni ali neprezimni posevek.

(7)

Z upravnim pregledom se ustreznost kmetijske rastline preveri prek zbirne vloge.

(8)

Za upravni pregled se uporabijo:

-

RKG;

-

zbirna vloga;

-

podatki o GERK.

(9)

S pregledom na kraju samem se izvedejo:

-

popis dejanskega stanja površin;

-

popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;

-

pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;

-

pregled prisotnosti ustrezne mehanizacije na KMG ali pregled računa izvajalca za opravljeno strojno storitev ali izjave izvajalca.

(10)

Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve POZ_KONZ znaša 40,68 eura na ha letno.

34. člen

(izbirna zahteva POZ_ZEL)

(1)

V okviru izbirne zahteve POZ_ZEL:

-

je setev prezimnih posevkov treba opraviti najpozneje do 25. oktobra tekočega leta;

-

morajo biti tla pokrita s prezimno zeleno odejo od 15. novembra tekočega leta do najmanj 15. februarja naslednjega leta;

-

je obdelava ozelenjenih njivskih površin dovoljena po 15. februarju naslednjega leta, pri čemer pri tej obdelavi uporaba herbicidov za uničenje zelene prezimne odeje ni dovoljena.

(2)

Izbirna zahteva POZ_ZEL se izvaja samo na njivskih površinah s povprečnim naklonom pod 20 odstotkov.

(3)

Za pokritost tal s prezimnimi posevki se šteje, če je zelen pokrov viden na najmanj 70 odstotkih ozelenjene površine.

(4)

Za izbirno zahtevo POZ_ZEL velja, da:

-

se mora vsako leto izvajati na najmanj 20 odstotkih njivskih površin, lahko na delu GERK;

-

se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;

-

se izvaja na območju celotne Republike Slovenije, razen na VVO_I_DR;

-

obtežba z živino ni relevantna.

(5)

Na KMG je treba hraniti račune o nakupu fitofarmacevtskih sredstev.

(6)

Plačilo za izvajanje izbirne zahteve POZ_ZEL se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči.

(7)

Z upravnim pregledom se preverijo:

-

naklon njiv prek RKG;

-

ustreznost območja prek evidence VVO_I_DR;

-

ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;

-

vključenost iste kmetijske rastline v več zahtev operacije Poljedelstvo in zelenjadarstvo.

(8)

Za upravni pregled se uporabijo:

-

RKG;

-

zbirna vloga;

-

podatki o GERK;

-

evidenca VVO_I_DR.

(9)

S pregledom na kraju samem se izvedejo:

-

popis dejanskega stanja površin;

-

popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;

-

pregled KMG;

-

pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;

-

preveritev računov o nakupu fitofarmacevtskih sredstev.

(10)

Prezimni posevek, za katerega se pridobi plačilo za izbirno zahtevo POZ_ZEL za preteklo leto, se v tekočem letu lahko vključi v obvezno zahtevo POZ_KOL iz 26. člena te uredbe, vendar do plačila za to zahtevo v tem letu ni upravičen.

(11)

Večletna kmetijska rastlina, ki je v tekočem letu prijavljena kot glavni posevek na geoprostorskem obrazcu, se v tekočem letu lahko vključi v izbirno zahtevo POZ_ZEL, vendar do plačila pri tej zahtevi v tem letu upravičenec za to rastlino ni upravičen.

(12)

Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve POZ_ZEL znaša 113,88 eura na ha letno.

35. člen

(izbirna zahteva POZ_NEP)

(1)

V okviru izbirne zahteve POZ_NEP:

-

je setev neprezimnih medonosnih posevkov treba opraviti najpozneje do 1. avgusta tekočega leta;

-

morajo biti tla z neprezimnim medonosnim posevkom pokrita od 15. avgusta tekočega leta do 16. oktobra tekočega leta;

-

je obdelava ozelenjenih njivskih površin mogoča po 16. oktobru tekočega leta;

-

uporaba herbicidov in mineralnih dušikovih gnojil v času izvajanja zahteve ni dovoljena.

(2)

Za izbirno zahtevo POZ_NEP velja, da:

-

se mora vsako leto izvajati na najmanj 20 odstotkih njivskih površin, lahko na delu GERK;

-

se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;

-

se izvaja na območju celotne Republike Slovenije, razen na VVO_I_DR;

-

obtežba z živino ni relevantna.

(3)

Za pokritost tal z neprezimnimi medonosnimi posevki se šteje, če je zelen pokrov viden na najmanj 70 odstotkih ozelenjene površine.

(4)

Na KMG je treba hraniti račune o nakupu fitofarmacevtskih sredstev in gnojil.

(5)

Plačilo za izvajanje izbirne zahteve POZ_NEP se lahko uveljavlja za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči.

(6)

Z upravnim pregledom se preverijo:

-

ustreznost območja prek evidence VVO_I_DR;

-

ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;

-

vključenost iste kmetijske rastline v več zahtev operacije Poljedelstvo in zelenjadarstvo.

(7)

Za upravni pregled se uporabijo:

-

RKG;

-

zbirna vloga;

-

podatki o GERK;

-

evidenca VVO_I_DR.

(8)

S pregledom na kraju samem se izvedejo:

-

popis dejanskega stanja površin;

-

popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;

-

pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;

-

pregled KMG;

-

preveritev računov o nakupu fitofarmacevtskih sredstev in gnojil.

(9)

Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve POZ_NEP znaša 93,60 eura na ha letno.

3. pododdelek Operacija Hmeljarstvo

36. člen

(vrsta rabe GERK)

Operacija Hmeljarstvo iz 2. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: operacija Hmeljarstvo) se izvaja na GERK z vrsto rabe »1160 – hmeljišče«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.

37. člen

(obvezni zahtevi in izbirne zahteve)

(1)

Operacija Hmeljarstvo vključuje obvezni zahtevi in izbirne zahteve. Upravičenec mora izvajati obvezni zahtevi, lahko pa izbere tudi eno ali več izbirnih zahtev te operacije.

(2)

Obvezni zahtevi iz prejšnjega odstavka sta:

-

HML_POKT: Pokritost tal v medvrstnem prostoru (v nadaljnjem besedilu: HML_POKT);

-

HML_NMIN: Nmin analiza (v nadaljnjem besedilu: HML_NMIN).

(3)

Izbirne zahteve iz prvega odstavka tega člena so:

-

HML_NIZI: Gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak (v nadaljnjem besedilu: HML_NIZI);

-

HML_KOMP: Kompostiranje rastlinskih odpadkov po obiranju hmelja (v nadaljnjem besedilu: HML_KOMP);

-

HML_BIOV: Uporaba biorazgradljivih vrvic (v nadaljnjem besedilu: HML_BIOV).

(4)

Izbirne zahteve iz prejšnjega odstavka je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezni zahtevi iz drugega odstavka tega člena, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezni zahtevi.

38. člen

(obvezna zahteva HML_POKT)

(1)

V okviru obvezne zahteve HML_POKT morajo biti tla v medvrstnem prostoru hmeljišča od 25. julija tekočega leta do najmanj 25. oktobra tekočega leta pokrita s kmetijskimi rastlinami iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči.

(2)

Za obvezno zahtevo HML_POKT velja, da:

-

se mora vsako leto izvajati na delu površin hmeljišča, vendar na celem GERK;

-

se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;

-

se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;

-

obtežba z živino ni relevantna.

(3)

Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve HML_POKT, je hmelj.

(4)

Z upravnim pregledom se ustreznost kmetijske rastline – hmelja preveri prek zbirne vloge.

(5)

Za upravni pregled se uporabijo:

-

RKG;

-

zbirna vloga;

-

podatki o GERK.

(6)

S pregledom na kraju samem se izvedejo:

-

popis dejanskega stanja površin;

-

popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;

-

pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe.

(7)

Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve HML_POKT znaša 100,80 eura na ha letno.

39. člen

(obvezna zahteva HML_NMIN)

(1)

V okviru obvezne zahteve HML_NMIN se najpozneje do 30. junija tekočega leta izdelajo hitri talni testi na vsebnost mineraliziranega dušika v tleh. Hitri talni testi se izdelajo v skladu s tehnološkimi navodili za operacijo Hmeljarstvo, objavljenimi na spletnih straneh ministrstva in agencije.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se pri obvezni zahtevi HML_NMIN v letu 2020 hitri talni testi na vsebnost mineraliziranega dušika v tleh izdelajo najpozneje do 15. avgusta 2020.

(3)

Minimalno število analiz, ki jih je treba izdelati pri izvajanju obvezne zahteve HML_NMIN je:

-

do vključno tri ha površin hmelja: ena analiza;

-

nad tri do vključno deset ha površin hmelja: dve analizi;

-

nad desetimi do vključno 20 ha površin hmelja: štiri analize;

-

nad 20 do 100 ha površin: za vsakih nadaljnjih deset ha površin hmelja ena dodatna analiza;

-

nad 100 do vključno 150 ha površin: za vsakih nadaljnjih 25 ha površin ena dodatna analiza;

-

nad150 ha površin: za vsakih nadaljnjih 50 ha ena dodatna analiza.

(4)

Pred vstopom v operacijo Hmeljarstvo se mora upravičenec udeležiti usposabljanja v zvezi z odvzemom vzorcev tal za analizo v okviru predhodnega usposabljanja iz tretje alineje prvega odstavka 20. člena te uredbe.

(5)

Za obvezno zahtevo HML_NMIN velja, da:

-

se mora vsako leto izvajati na delu površin hmeljišča, vendar na celem GERK;

-

se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;

-

se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;

-

obtežba z živino ni relevantna.

(6)

Na KMG je treba hraniti rezultate hitrih talnih testov iz prvega odstavka tega člena in gnojilne nasvete, izdelane na podlagi teh testov. Iz rezultatov hitrih talnih testov in gnojilnih nasvetov, izdelanih na podlagi teh testov, morajo biti razvidni podatki o datumih izdelave hitrih talnih testov in številkah GERK (GERK_PID), na katere se ti testi nanašajo.

(7)

Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve HML_NMIN, je hmelj.

(8)

Z upravnim pregledom se preverijo:

-

ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;

-

podatki o udeležbi upravičenca na usposabljanju iz četrtega odstavka tega člena.

(9)

Za upravni pregled se uporabijo:

-

RKG;

-

zbirna vloga;

-

podatki o GERK;

-

evidenca izobraževanja.

(10)

S pregledom na kraju samem se izvedejo:

-

popis dejanskega stanja površin;

-

popis kmetijske rastline na površini;

-

pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;

-

pregled obstoja rezultatov hitrih talnih testov;

-

pregled obstoja gnojilnih nasvetov, izdelanih na podlagi hitrih talnih testov.

(11)

Rezultati hitrih talnih testov in gnojilni nasveti, ki jih upravičenec hrani na KMG, morajo vključevati zlasti naslednje podatke:

-

datum izdelave posameznega hitrega talnega testa;

-

datum izdelave posameznega gnojilnega nasveta;

-

številko GERK (GERK_PID), na katerega se posamezen hitri talni test in gnojilni nasvet nanašata.

(12)

Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve HML_NMIN znaša 22,86 eura na ha letno.

40. člen

(izbirna zahteva HML_NIZI)

(1)

Izbirna zahteva HML_NIZI pomeni zadelavo gnojevke, gnojnice in gnoja v tla najpozneje 24 ur po aplikaciji v hmeljišče. Zadelava v tla poteka s kultiviranjem oziroma zaoravanjem ali obsipavanjem hmelja. Tekoča organska gnojila se nanašajo z napravo za direkten vnos ali napravo za nanos na površino tal v hmeljišču. Uporaba opreme z razpršilno ploščo ni dovoljena. Ta zahteva se mora na opisan način izvajati ves čas trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe.

(2)

Za izbirno zahtevo HML_NIZI velja, da:

-

se mora vsako leto izvajati na delu površin hmeljišča, vendar na celem GERK;

-

se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;

-

se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;

-

obtežba z živino ni relevantna.

(3)

Plačilo iz devetega odstavka tega člena se lahko uveljavlja za največ 25 m³ porabljenih tekočih organskih gnojil na ha. Ta količina gnojil se lahko proizvede na KMG, lahko pa jo KMG tudi prejme od drugega KMG oziroma kupi. Če se tekoča organska gnojila proizvedejo na KMG, mora upravičenec ob oddaji zahtevka iz 153. člena te uredbe na obrazcu opredelitve načina reje, na podlagi lastne ocene opredeliti pretežen način reje rejnih živali na KMG. Opredelitev pretežnega načina reje rejnih živali na KMG in podlaga za izračun proizvedene količine gnojil sta določena v prilogi 7 te uredbe.

(4)

Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija ali shranjen račun izvajalca za opravljeno strojno storitev ali shranjena izjava izvajalca.

(5)

Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve HML_NIZI, je hmelj.

(6)

Z upravnim pregledom se ustreznost kmetijske rastline preveri prek zbirne vloge.

(7)

Za upravni pregled se uporabijo:

-

RKG;

-

zbirna vloga;

-

podatki o GERK.

(8)

S pregledom na kraju samem se izvedejo:

1.

popis dejanskega stanja površin;

2.

popis kmetijske rastline na površini;

3.

pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;

4.

pregled prisotnosti ustrezne mehanizacije na KMG ali pregled računa izvajalca za opravljeno strojno storitev ali izjave izvajalca;

5.

popis števila GVŽ;

6.

preveritev, ali je na KMG rejne živali mogoče nastaniti v skladu z načinom reje, opredeljenim na obrazcu opredelitve načina reje.

(9)

Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve HML_NIZI znaša 3,81 eura na m³ letno.

41. člen

(izbirna zahteva HML_KOMP)

(1)

V okviru izbirne zahteve HML_KOMP se po obiranju hmelja s hmeljevino naredi kompostni kup. Upoštevajo se površine GERK, na katerih se prideluje hmelj. Kompostni kup se ne sme nahajati na hmeljišču. Kompostiranje na kupu traja najmanj do 1. marca naslednjega leta.

(2)

Za izbirno zahtevo HML_KOMP velja, da:

-

se mora vsako leto izvajati na delu površin hmeljišča, s katerega se pobere hmeljevina, vendar na celem GERK;

-

se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;

-

se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;

-

obtežba z živino ni relevantna.

(3)

Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve HML_KOMP, je hmelj.

(4)

Z upravnim pregledom se ustreznost kmetijske rastline preveri prek zbirne vloge.

(5)

Za upravni pregled se uporabijo:

-

RKG;

-

zbirna vloga;

-

podatki o GERK.

(6)

S pregledom na kraju samem se izvedejo:

-

popis dejanskega stanja površin;

-

pregled KMG;

-

pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;

-

preveritev obstoja kompostnega kupa.

(7)

Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve HML_KOMP znaša 27,60 eura na ha letno.

42. člen

(izbirna zahteva HML_BIOV)

(1)

V okviru izbirne zahteve HML_BIOV se namesto polipropilenskih vrvic uporabljajo hitro razgradljiva vodila – biorazgradljive vrvice (v nadaljnjem besedilu: biorazgradljive vrvice).

(2)

Za izbirno zahtevo HML_BIOV velja, da:

-

se mora vsako leto izvajati na delu površin hmeljišča, vendar na celem GERK;

-

se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;

-

se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;

-

obtežba z živino ni relevantna.

(3)

Na KMG je treba hraniti račun, s katerega je razviden nakup biorazgradljivih vrvic in deklaracije za biorazgradljive vrvice, v hmeljiščih pa morajo biti prisotne biorazgradljive vrvice.

(4)

Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve HML_BIOV, je hmelj.

(5)

Z upravnim pregledom se ustreznost kmetijske rastline preveri prek zbirne vloge.

(6)

Za upravni pregled se uporabijo:

-

RKG;

-

zbirna vloga;

-

podatki o GERK.

(7)

S pregledom na kraju samem se izvedejo:

1.

popis dejanskega stanja površin;

2.

pregled KMG;

3.

pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;

4.

pregled računa, s katerega je razviden nakup biorazgradljivih vrvic;

5.

pregled deklaracij za biorazgradljive vrvice;

6.

pregled prisotnosti biorazgradljivih vrvic na KMG (v hmeljiščih).

(8)

Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve HML_BIOV znaša 158,10 eura na ha letno.

4. pododdelek Operacija Sadjarstvo

43. člen

(vrsta rabe GERK)

Operacija Sadjarstvo iz 3. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: operacija Sadjarstvo) se izvaja na GERK z vrstama rabe »1221 – intenzivni sadovnjak« oziroma »1230 – oljčnik«, določenima v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.

44. člen

(obvezna zahteva in izbirne zahteve)

(1)

Operacija Sadjarstvo vključuje obvezno zahtevo in izbirne zahteve. Upravičenec mora izvajati obvezno zahtevo, lahko pa izbere tudi eno ali več izbirnih zahtev te operacije.

(2)

Obvezna zahteva iz prejšnjega odstavka je SAD_VABE: Uporaba feromonskih in lepljivih vab za potrebe spremljanja škodljivih organizmov (v nadaljnjem besedilu: SAD_VABE).

(3)

Izbirne zahteve iz prvega odstavka tega člena so:

-

SAD_EKGN: Gnojenje samo z gnojili, ki so dovoljena v ekološki pridelavi (v nadaljnjem besedilu: SAD_EKGN);

-

SAD_KONF: Uporaba metode konfuzije in dezorientacije (v nadaljnjem besedilu: SAD_KONF);

-

SAD_MEHZ: Mehansko zatiranje plevelov (pod drevesi) (v nadaljnjem besedilu: SAD_MEHZ);

-

SAD_POKT: Pokritost tal v medvrstnem prostoru z negovano ledino (v nadaljnjem besedilu: SAD_POKT).

(4)

Pri vseh zahtevah v okviru operacije Sadjarstvo mora gostota dreves znašati:

-

oljčniki najmanj 150 dreves na ha;

-

nasadi sadovnjakov najmanj 100 dreves na ha pri orehu in kostanju;

-

nasadi z ostalimi sadnimi vrstami in nasadi z mešanimi sadnimi vrstami najmanj 200 dreves na ha.

(5)

Izbirne zahteve iz tretjega odstavka tega člena je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezno zahtevo iz drugega odstavka tega člena, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezno zahtevo.

45. člen

(obvezna zahteva SAD_VABE)

(1)

V okviru obvezne zahteve SAD_VABE se v intenzivnih sadovnjakih oziroma oljčnikih v obdobju od 15. marca do 15. avgusta tekočega leta za posamezne vrste škodljivcev uporabljajo feromonske vabe, lepljive plošče oziroma prehranske vabe, s katerimi se spremljata številčnost in čas pojava škodljivcev kot meril potrebnih ukrepov varstva nasadov. Pri določitvi števila potrebnih feromonskih vab, lepljivih plošč oziroma prehranskih vab se upoštevajo navodila iz priloge 8, ki je sestavni del te uredbe. Število potrebnih feromonskih vab, lepljivih plošč oziroma prehranskih vab je opredeljeno s strani strokovnih institucij s področja varstva rastlin. Uporaba doma izdelanih feromonskih oziroma prehranskih vab ni dovoljena.

(2)

Pri izvajanju obvezne zahteve SAD_VABE število škropljenj z insekticidi ne sme presegati števila škropljenj iz priloge 8 te uredbe.

(3)

Za obvezno zahtevo SAD_VABE velja, da:

-

se mora vsako leto izvajati na delu površin intenzivnih sadovnjakov oziroma oljčnikov, vendar na celem GERK, pri čemer ena feromonska vaba, lepljiva plošča oziroma prehranska vaba lahko pokrijejo več GERK;

-

se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;

-

se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;

-

obtežba z živino ni relevantna.

(4)

Na KMG je treba hraniti deklaracije za feromonske vabe, lepljive plošče oziroma prehranske vabe in račune o nakupu feromonskih vab, lepljivih plošč oziroma prehranskih vab ter do 15. februarja naslednjega leta tudi že uporabljene feromonske vabe, lepljive plošče oziroma prehranske vabe.

(5)

Plačilo za izvajanje obvezne zahteve SAD_VABE se lahko uveljavlja za sadne vrste iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči.

(6)

Z upravnim pregledom se prek RKG preverita:

-

ustreznost sadne vrste;

-

gostota dreves.

(7)

Za upravni pregled se uporabijo:

-

RKG;

-

podatki o GERK.

(8)

S pregledom na kraju samem se izvedejo:

1.

popis dejanskega stanja površin;

2.

pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;

3.

pregled deklaracij za feromonske vabe, lepljive plošče oziroma prehranske vabe;

4.

preveritev upoštevanja uporabe minimalnega števila potrebnih feromonskih vab, lepljivih plošč oziroma prehranskih vab in števila škropljenj iz priloge 8 te uredbe;

5.

preveritev računov o nakupu feromonskih vab, lepljivih plošč oziroma prehranskih vab;

6.

pregled že uporabljenih feromonskih vab, lepljivih plošč oziroma prehranskih vab na KMG.

(9)

Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve SAD_VABE znaša 144,96 eura na ha letno.

46. člen

(izbirna zahteva SAD_EKGN)

(1)

V okviru izbirne zahteve SAD_EKGN se za talno gnojenje lahko uporabljajo organska gnojila oziroma gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi v skladu s Prilogo I Uredbe 889/2008/ES.

(2)

Za izbirno zahtevo SAD_EKGN velja, da:

-

se mora vsako leto izvajati na vseh površinah intenzivnih sadovnjakov oziroma oljčnikov;

-

se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe ne sme spreminjati;

-

se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;

-

obtežba z živino ni relevantna.

(3)

Kot izpolnjevanje izbirne zahteve SAD_EKGN se šteje tudi, če se na GERK gnojila ne uporabljajo.

(4)

Če se obnova intenzivnega sadovnjaka oziroma oljčnika ne zaključi v tekočem letu, upravičenec za to površino za izbirno zahtevo SAD_EKGN ne vloži zahtevka iz 153. člena te uredbe, površina pa se v tekočem letu izvzame iz obveznosti iz prvega odstavka tega člena.

(5)

Na KMG je treba hraniti deklaracije nabavljenih gnojil in račune, s katerih je razviden nakup vrste gnojil.

(6)

Plačilo za izvajanje izbirne zahteve SAD_EKGN se lahko uveljavlja za sadne vrste iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči.

(7)

Z upravnim pregledom se prek RKG preverita:

-

ustreznost sadne vrste;

-

gostota dreves.

(8)

Za upravni pregled se uporabijo:

-

RKG;

-

podatki o GERK.

(9)

S pregledom na kraju samem se izvedejo:

-

popis dejanskega stanja površin;

-

pregled KMG;

-

pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;

-

pregled deklaracij nabavljenih gnojil;

-

preveritev računov, s katerih je razviden nakup vrste gnojil.

(10)

Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve SAD_EKGN znaša 69,24 eura na ha letno in se izplača le za tiste površine, na katerih se izvaja obvezna zahteva SAD_VABE.

47. člen

(izbirna zahteva SAD_KONF)

(1)

V okviru izbirne zahteve SAD_KONF se pred začetkom ali na samem začetku pojava škodljivcev uporabljajo feromonski dispenzorji. Število potrebnih feromonskih dispenzorjev je določeno z navodili proizvajalca feromonskih dispenzorjev. Na spletnih straneh ministrstva, agencije in kmetijske svetovalne službe se objavijo navodila za izvajanje te zahteve kot priporočila strokovnih institucij s področja varstva rastlin.

(2)

Za izbirno zahtevo SAD_KONF velja, da:

-

se mora vsako leto izvajati na delu površin intenzivnih sadovnjakov, vendar na celem GERK;

-

se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;

-

se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;

-

obtežba z živino ni relevantna.

(3)

Na KMG je treba hraniti:

-

deklaracije za feromonske dispenzorje;

-

navodila proizvajalca o uporabi feromonskih dispenzorjev;

-

račune o nakupu feromonskih dispenzorjev.

(4)

Plačilo za izvajanje izbirne zahteve SAD_KONF se lahko uveljavlja za sadne vrste iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči.

(5)

Z upravnim pregledom se prek RKG preverita:

-

ustreznost sadne vrste;

-

gostota dreves.

(6)

Za upravni pregled se uporabijo:

-

RKG;

-

podatki o GERK.

(7)

S pregledom na kraju samem se izvedejo:

-

popis dejanskega stanja površin;

-

pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;

-

pregled deklaracij za feromonske dispenzorje;

-

pregled navodil proizvajalca o uporabi feromonskih dispenzorjev;

-

preveritev računov o nakupu feromonskih dispenzorjev.

(8)

Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve SAD_KONF znaša 180,30 eura na ha letno.

48. člen

(izbirna zahteva SAD_MEHZ)

(1)

V okviru izbirne zahteve SAD_MEHZ je prepovedana uporaba herbicidov. Mehansko zatiranje plevelov se izvaja v obdelovalnem pasu pod drevesi.

(2)

Za izbirno zahtevo SAD_MEHZ velja, da:

-

se mora vsako leto izvajati na delu površin intenzivnih sadovnjakov oziroma oljčnikov, lahko na delu GERK;

-

se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;

-

se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;

-

obtežba z živino ni relevantna.

(3)

Plačilo za izvajanje izbirne zahteve SAD_MEHZ se lahko uveljavlja za sadne vrste iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči.

(4)

Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija oziroma oprema ali shranjen račun izvajalca za opravljeno strojno storitev ali shranjena izjava izvajalca, hraniti pa je treba tudi račune o nakupu fitofarmacevtskih sredstev.

(5)

Z upravnim pregledom se prek RKG preverita:

-

ustreznost sadne vrste;

-

gostota dreves.

(6)

Za upravni pregled se uporabijo:

-

RKG;

-

podatki o GERK.

(7)

S pregledom na kraju samem se izvedejo:

-

popis dejanskega stanja površin;

-

pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe;

-

pregled prisotnosti ustrezne mehanizacije oziroma opreme na KMG ali pregled računa izvajalca za opravljeno strojno storitev ali izjave izvajalca;

-

preveritev računov o nakupu fitofarmacevtskih sredstev.

(8)

Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve SAD_MEHZ znaša 155,10 eura na ha letno.

49. člen

(izbirna zahteva SAD_POKT)

(1)

Izbirna zahteva SAD_POKT se v posameznem letu izvaja v vsakem medvrstnem prostoru, ki je pokrit z negovano ledino. Po obiranju, vendar najpozneje do 30. maja tekočega leta, se izvede vzdrževanje ledine za ohranjanje ozelenitve tal v medvrstnem prostoru. Po potrebi, oziroma v primeru poškodbe ozelenjene površine, se te površine doseje s kmetijskimi rastlinami iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči v čisti setvi ali kot mešanice. Pod drevesi je dopusten neozelenjen pas. Ruša v medvrstnih prostorih mora biti vedno v dobrem stanju. Najpozneje do 15. oktobra tekočega leta se rastline zmulčijo oziroma pokosijo. Če je nasad na terasah, je košnja oziroma mulčenje ozelenjenih brežin teras obvezno.

(2)

Za izbirno zahtevo SAD_POKT velja, da:

-

se mora vsako leto izvajati na delu površin intenzivnih sadovnjakov oziroma oljčnikov, vendar na celem GERK;

-

se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;

-

se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;

-

obtežba z živino ni relevantna.

(3)

Plačilo za izvajanje izbirne zahteve SAD_POKT se lahko uveljavlja za sadne vrste iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči.

(4)

Z upravnim pregledom se preverita:

-

ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;

-

gostota dreves prek RKG.

(5)

Za upravni pregled se uporabijo:

-

RKG;

-

zbirna vloga;

-

podatki o GERK.

(6)

S pregledom na kraju samem se izvedejo:

-

popis dejanskega stanja površin;

-

popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;

-

pregled KMG;

-

pregled evidenc iz štirinajstega in šestnajstega odstavka 22. člena ter drugega in šestega odstavka 146. člena te uredbe.

(7)

Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve SAD_POKT znaša 229,92 eura na ha letno.

5. pododdelek Operacija Vinogradništvo

50. člen

(vrsta rabe GERK)

(1)

Operacija Vinogradništvo iz 4. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: operacija Vinogradništvo) se izvaja na GERK z vrsto rabe »1211 – vinograd«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.

(2)

Operacija iz prejšnjega odstavka se izvaja v vinogradih z nagibom do vključno 35 odstotkov oziroma z nagibom nad 35 odstotki.

51. člen

(obvezna zahteva in izbirne zahteve)

(1)

Operacija Vinogradništvo vključuje obvezno zahtevo in izbirne zahteve. Upravičenec mora izvajati obvezno zahtevo, lahko pa izbere tudi eno ali več izbirnih zahtev te operacije.

(2)

Obvezna zahteva iz prejšnjega odstavka je VIN_VABE: Uporaba feromonskih in lepljivih vab za potrebe spremljanja škodljivih organizmov (v nadaljnjem besedilu: VIN_VABE).

(3)

Izbirne zahteve iz prvega odstavka tega člena so:

-

VIN_EKGN: Gnojenje samo z gnojili, ki so dovoljena v ekološki pridelavi (v nadaljnjem besedilu: VIN_EKGN);

-

VIN_MEHZ: Mehansko zatiranje plevelov (pod trtami) (v nadaljnjem besedilu: VIN_MEHZ);

-

VIN_INSK: Opustitev uporabe insekticidov (v nadaljnjem besedilu: VIN_INSK);

-

VIN_POKT: Pokritost tal v medvrstnem prostoru z negovano ledino (v nadaljnjem besedilu: VIN_POKT);

-

VIN_MEDV: Pokritost tal čez zimo v vinogradih, kjer medvrstni prostor ni pokrit z negovano ledino (v nadaljnjem besedilu: VIN_MEDV).

(4)

Izbirne zahteve iz prejšnjega odstavka je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezno zahtevo iz drugega odstavka tega člena, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezno zahtevo.

52. člen

(obvezna zahteva VIN_VABE)

(1)

V okviru obvezne zahteve VIN_VABE se v vinogradih v obdobju od 1. maja do 15. avgusta tekočega leta za posamezne vrste škodljivcev uporabljajo feromonske vabe oziroma lepljive plošče, s katerimi se spremljata številčnost in čas pojava škodljivcev kot meril potrebnih ukrepov varstva vinogradov. Pri določitvi števila potrebnih feromonskih vab oziroma lepljivih plošč se upoštevajo navodila iz priloge 8 te uredbe. Število potrebnih feromonskih vab oziroma lepljivih plošč je opredeljeno s strani strokovnih institucij s področja varstva rastlin. Uporaba doma izdelanih feromonskih vab ni dovoljena.

(2)

Pri izvajanju obvezne zahteve VIN_VABE število škropljenj z insekticidi ne sme presegati števila škropljenj iz priloge 8 te uredbe.

(3)

Za obvezno zahtevo VIN_VABE velja, da:

-

se mora vsako leto izvajati na delu površin vinogradov z nagibom do vključno 35 odstotkov oziroma z nagibom nad 35 odstotki, vendar na celem GERK, pri čemer ena feromonska vaba oziroma lepljiva plošča lahko pokrije več GERK;

-

se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 11. člena te uredbe lahko spreminja;

-

se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;

-

obtežba z živino ni relevantna.

Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020

Časovnica