561. Sklep o naložbah pokojninskega sklada
Na podlagi sedmega odstavka 272. člena in desetega odstavka 274. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C in 102/15) Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja
S K L E P
o naložbah pokojninskega sklada
1.
podrobnejša pravila glede vrste dovoljenih naložb pokojninskega sklada, ki upoštevajo naravo dodatnega zavarovanja;
2.
dodatne pogoje v zvezi z naložbami pokojninskega sklada v enote oziroma delnice drugih investicijskih skladov.
II. PODROBNEJŠA PRAVILA V ZVEZI Z NALOŽBAMI POKOJNINSKEGA SKLADA
1. Prenosljivi vrednostni papirji
2. člen
(opredelitev pojma prenosljiv vrednostni papir)
(1)
Pojem prenosljivi vrednostni papirji se nanaša na finančne instrumente, ki izpolnjujejo naslednja merila:
1.
možna izguba, ki jo lahko zaradi naložb vanje utrpi pokojninski sklad, je omejena na znesek, ki je bil plačan zanje. Pri deloma vplačanih vrednostnih papirjih možna izguba, ki jo lahko zaradi naložb vanje utrpi pokojninski sklad, ne sme presegati celotnega zneska, ki naj bi bil plačan zanje;
2.
njihova likvidnost ne ogroža zmožnosti izplačila odkupnih vrednosti;
3.
zagotovljeno je njihovo zanesljivo vrednotenje:
a)
pri vrednostnih papirjih iz 1. do 4. točke prvega odstavka 237. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 31/15, 81/15, 77/16 in 77/18; v nadaljnjem besedilu: ZISDU-3), ki so sprejeti ali s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, v obliki natančnih, zanesljivih in rednih cen, ki so bodisi tržne cene bodisi cene, ki jih zagotavljajo sistemi vrednotenja, neodvisni od izdajateljev teh vrednostnih papirjev;
b)
pri drugih vrednostnih papirjih iz drugega odstavka 237. člena ZISDU-3 v obliki rednega vrednotenja na podlagi informacij izdajateljev vrednostnih papirjev ali na podlagi primernih naložbenih analiz;
4.
zanje so na voljo ustrezne informacije:
a)
pri vrednostnih papirjih iz 1. do 4. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3, ki so sprejeti ali s katerimi se trguje na organiziranem trgu, v obliki rednih, natančnih in celovitih tržnih informacij o posameznem vrednostnem papirju oziroma o portfelju vrednostnega papirja, dostopnih upravljavcu pokojninskega sklada;
b)
pri drugih vrednostnih papirjih iz drugega odstavka 237. člena ZISDU-3 v obliki rednih in natančnih informacij o posameznem vrednostnem papirju oziroma o portfelju vrednostnega papirja, dostopnih upravljavcu pokojninskega sklada;
(2)
Za namene iz 2. in 5. točke prejšnjega odstavka, razen v primeru, če ima upravljavec pokojninskega sklada na voljo informacije, ki vodijo k drugačni odločitvi, se za finančne instrumente iz 1. do 3. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3, ki so sprejeti ali s katerimi se trguje na organiziranem trgu, predpostavlja, da ne ogrožajo zmožnosti izplačila odkupnih vrednosti in da so iztržljivi.
(3)
Upravljavec pokojninskega sklada pri nalaganju sredstev pokojninskega sklada v prenosljive vrednostne papirje kot tudi katerekoli druge finančne instrumente vselej upošteva faktor likvidnostnega tveganja, kar pomeni, da nakup finančnega instrumenta ne sme povzročiti zmanjšanja celotne likvidnosti portfelja oziroma zmožnosti izplačila odkupnih vrednosti. Pri ocenjevanju likvidnostnega tveganja finančnega instrumenta upravljavec pokojninskega sklada upošteva zlasti:
1.
količino in vrednost prometa s prenosljivim vrednostnim papirjem;
2.
velikost izdaje finančnega instrumenta, kadar njegovo ceno določata ponudba in povpraševanje na trgu, delež izdaje, ki ga namerava upravljavec pokojninskega sklada kupiti iz sredstev pokojninskega sklada ter oceno priložnosti in časovnega okvira nakupa ali prodaje finančnega instrumenta;
3.
v kolikor je to potrebno, neodvisno analizo cen ponudbe in povpraševanja po finančnem instrumentu v ustreznem obdobju, iz katere je mogoče razbrati njegovo likvidnost in tržnost;
4.
analizo kvalitete in števila borznih posrednikov ter vzdrževalcev trga, ki sodelujejo v poslih s tem vrednostnim papirjem, z namenom ocene kvalitete trgovanja s tem vrednostnim papirjem na sekundarnem trgu.
(4)
Pri drugih prenosljivih vrednostnih papirjih iz drugega odstavka 237. člena ZISDU-3, ki niso sprejeti ali s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, likvidnosti in iztržljivosti ni mogoče vnaprej predpostavljati in mora upravljavec pokojninskega sklada likvidnost in iztržljivost teh vrednostnih papirjev posebej ugotavljati.
(5)
Če upravljavec pokojninskega sklada oceni, da je določen prenosljiv vrednostni papir nezadostno likviden ali neiztržljiv, sme takšen vrednostni papir iz sredstev pokojninskega sklada kupiti le, če je v portfelju pokojninskega sklada dovolj drugih likvidnih in iztržljivih vrednostnih papirjev, katerih prodaja omogoča izplačilo odkupnih vrednosti v skladu s 310. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2).
3. člen
(enote zaprtih investicijskih skladov)
(1)
Za prenosljive vrednostne papirje štejejo tudi:
1.
enote zaprtih investicijskih skladov, ustanovljenih v obliki gospodarske družbe ali fiduciarnih skladov, pri čemer:
a)
enote zaprtih investicijskih skladov izpolnjujejo merila iz prejšnjega člena;
b)
za zaprti investicijski sklad veljajo mehanizmi upravljanja gospodarskih družb;
c)
če upravljanje premoženja v imenu zaprtega investicijskega sklada izvaja druga oseba, morajo za to osebo veljati predpisi, ki ščitijo interese imetnikov enot;
d)
je premoženje investicijskega sklada zaupano v hrambo skrbniku z ustreznimi dolžnostmi in odgovornostmi, tako pri opravljanju storitve hrambe premoženja investicijskega sklada, kot pri opravljanju nadzora nad upravljanjem premoženja investicijskega sklada, ki so najmanj primerljivi določbam v zvezi s skrbnikom, ki jih vsebuje zakon, ki ureja poslovanje upravljavcev alternativnih investicijskih skladov;
2.
enote zaprtih investicijskih skladov, oblikovanih v skladu s pogodbenim pravom, pri čemer:
a)
enote zaprtih investicijskih skladov izpolnjujejo merila iz prejšnjega člena;
b)
za zaprti investicijski sklad veljajo mehanizmi upravljanja družb, enakovredni tistim iz 1. b točke tega odstavka, pri čemer se šteje, da so ti mehanizmi zagotovljeni, če imajo imetniki enot teh skladov v okviru pogodbe:
-
pravico glasovanja o bistvenih odločitvah v zvezi s skladom (vključno z odločanjem o sklenitvi ali prenehanju pogodbe o upravljanju oziroma o imenovanju in razrešitvi upravljavca, sklenitvi dodatkov k pogodbi o ustanovitvi, spremembi naložbene politike, preoblikovanju in likvidaciji investicijskega sklada);
-
pravico nadzora nad izvajanjem naložbene politike s pomočjo ustreznih mehanizmov, ter če so sredstva investicijskega sklada ločena od sredstev upravljavca in če pravila o likvidaciji investicijskega sklada zagotavljajo primerno zaščito imetnikov enot investicijskega sklada;
c)
zaprti investicijski sklad upravlja oseba, za katero veljajo predpisi, ki ščitijo interese imetnikov enot;
d)
je premoženje investicijskega sklada zaupano v hrambo skrbniku z ustreznimi dolžnostmi in odgovornostmi, tako pri opravljanju storitve hrambe premoženja investicijskega sklada, kot pri opravljanju nadzora nad upravljanjem premoženja investicijskega sklada, ki so najmanj primerljivi določbam v zvezi s skrbnikom, ki jih vsebuje zakon, ki ureja poslovanje upravljavcev alternativnih investicijskih skladov.
(2)
Za predpise, ki ščitijo interese imetnikov enot iz 1.c) in 2.c) točke prejšnjega odstavka štejejo predpisi glede uporabe finančnega vzvoda, ki so najmanj primerljivi določbam v zvezi s finančnim vzvodom, ki jih vsebuje zakon, ki ureja poslovanje upravljavcev alternativnih investicijskih skladov.
(3)
Pokojninski sklad ne sme imeti naložb v zaprte investicijske sklade z namenom izogibanja naložbenim omejitvam, kot jih določa ZPIZ-2 in na njegovi podlagi izdani splošni akti.
4. člen
(seznam organiziranih trgov v državah članicah)
(1)
Organiziran trg v državi članici je vsak organiziran trg uvrščen na seznam, ki ga na podlagi 56. člena Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 349), objavlja Evropski nadzorni organ – Evropski organ za vrednostne papirje in trge, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 84).
(2)
Država članica je država članica Evropske unije ali država podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. 1. 1994, str. 3).
5. člen
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati drug organiziran trg v državi članici)
(1)
Med druge organizirane trge v državi članici iz 2. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3 se uvrščajo redno delujoči in za javnost odprti večstranski sistemi trgovanja, iz 29. in 30. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 77/18, 17/19 – popr. in 66/19; v nadaljnjem besedilu: ZTFI-1) in:
1.
v zvezi, s katerimi ima upravljavec pokojninskega sklada vzpostavljene vse potrebne sporazume in postopke, ki zagotavljajo poslovanje v skladu s pravili stroke upravljanja kolektivnih naložbenih podjemov za neprofesionalne stranke oziroma gospodarjenja s finančnimi instrumenti,
2.
v zvezi, s katerimi ima skrbnik pokojninskega sklada vzpostavljene vse potrebne sporazume in postopke za omogočanje poravnav poslov s finančnimi instrumenti in
3.
niso hkrati uvrščeni na seznam iz 4. člena tega sklepa.
(2)
Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor drug organiziran trg iz prejšnjega odstavka priznata v okviru izdaje soglasja k pravilom upravljanja pokojninskega sklada, pri čemer se priznanje drugega organiziranega trga nanaša izključno na konkretna pravila upravljanja.
6. člen
(seznam borz in drugih organiziranih trgov iz tretjih držav)
(1)
Med borze iz 3. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3 spadajo borze s sedežem v tretjih državah, katerih upravljavci so polnopravni člani Svetovnega združenja borz (angl.: World Federation of Exchanges; v nadaljnjem besedilu: WFE).
(2)
Med druge organizirane trge iz tretjih držav iz 3. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3 spada redno delujoč in za javnost odprt večstranski sistem trgovanja, ki ga upravlja upravljavec organiziranega trga iz tretje države, ki je polnopravni član WFE, in ki v tem sistemu, v skladu z vnaprej določenimi pravili, povezuje interese glede prodaje in nakupa finančnih instrumentov številnih tretjih oseb, tako, da se sklene pravni posel glede finančnega instrumenta, ter:
1.
v zvezi s katerimi ima upravljavec pokojninskega sklada vzpostavljene vse potrebne sporazume in postopke, ki zagotavljajo poslovanje v skladu s pravili stroke upravljanja kolektivnih naložbenih podjemov za neprofesionalne stranke oziroma gospodarjenja s finančnimi instrumenti in
2.
v zvezi s katerimi ima skrbnik pokojninskega sklada vzpostavljene vse potrebne sporazume in postopke za omogočanje poravnav poslov s finančnimi instrumenti.
(3)
Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor drug organiziran trg iz prejšnjega odstavka priznata v okviru izdaje soglasja k pravilom pokojninskega sklada, pri čemer se priznanje drugega organiziranega trga nanaša izključno na konkretna pravila upravljanja.
(4)
Tretja država je država, ki ni država članica.
7. člen
(seznam tretjih držav iz petega odstavka 275. člena ZPIZ-2)
Med tretje države iz petega odstavka 275. člena ZPIZ-2 se uvrščajo države članice OECD, ki niso hkrati države članice.