TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožnik je dolžan sosporniškemu intervenientu povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 466,65 EUR v roku 15 dni.

Predmet spora ni ničnost sklepa o odpoklicu direktorja toženca. Zato zadeva ni primerljiva z zadevami, v katerih je odpoklicani direktor uveljavljal ničnost sklepa nadzornega sveta o svojem odpoklicu.

V obravnavanem primeru se ne uporabljajo pravila ZPP o gospodarskih sporih, ker ne gre za spor med družbo in članom organa upravljanja družbe, za katerega je treba uporabiti pravo gospodarskih družb. V obravnavani zadevi gre za presojo ničnosti sklepa nadzornega sveta o imenovanju sosporniškega intervenienta za direktorja družbe, kot drugega pravnega posla med tožencem in sosporniškim intervenientom.

Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je bil tožnik ob vložitvi tožbe kot neizbrani kandidat za direktorja toženca zainteresirana oseba v smislu določbe 92. člena OZ. Pravilno pa je stališče sodišča prve stopnje izraženo v izpodbijanem sklepu, da je s poznejšo izbiro tožnika za direktorja toženca, odpadel njegov pravni interes za tožbo. Tožnik ni upravičen voditi spora v interesu toženca, še manj v interesu sosporniškega intervenienta.

V okoliščinah konkretnega primera sodišče prve stopnje tožnika ni bilo dolžno pozivati, da dodatno pojasni, v čem je njegov pravni interes za tožbo zoper toženca, potem, ko je postal njegov direktor. Očitno je namreč, da med družbo in direktorjem družbe ne obstaja sporno razmerje, na kar sodišču ni bilo treba še izrecno opozarjati pravdnih strank.

Tožnik ni niti družbenik tožene stranke niti „stranka“ sklepa nadzornega sveta o izbiri direktorja. Zato zahtevka na razveljavitev sklepa nadzornega sveta, ki se nanj ne nanaša, po materialnem pravu nima.