462. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol-A)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol-A)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. februarja 2017.
Ljubljana, dne 25. februarja 2017
Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O NALOGAH IN POOBLASTILIH POLICIJE (ZNPPol-A)
V Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13 in 23/15 – popr.) se v 3. členu v 13. točki za besedo »ogroziti« doda besedilo »njeno osebno varnost ali«, v 16. točki pa se izraz »Varovan podatek« nadomesti z izrazom »Varovan podatek policije«.
V tretjem odstavku 10. člena se besedilo »odloča minister« nadomesti z besedilom »na predlog ministra odloča Vlada Republike Slovenije«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6)
Zoper ukrepe iz drugega odstavka tega člena je dopustno vložiti tožbo na Upravno sodišče Republike Slovenije, ki o njej odloča prednostno. Vrhovno sodišče Republike Slovenije o pritožbi zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije odloča prednostno.«.
V 17. členu se črta beseda »policijsko«.
Tretji odstavek 18. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3)
Ko policisti izvajajo policijska pooblastila proti otroku, o tem obvestijo starše ali skrbnika, če to zahtevajo koristi otroka, vselej pa, ko so bila zoper njega uporabljena prisilna sredstva. Ko policisti izvajajo policijska pooblastila proti mladoletniku, ga seznanijo s pravico do obveščanja staršev ali skrbnika, starše ali skrbnika pa obvestijo vselej, ko so bila zoper njega uporabljena prisilna sredstva, je bil priveden ali je bilo odrejeno pridržanje. Pri obveščanju staršev policisti obvestijo enega ali drugega od staršev, če starši ne živijo skupaj, pa tistega od staršev, pri katerem otrok ali mladoletnik živi. Če ta ni dosegljiv, obvestijo drugega od staršev. Če bi bilo obveščanje staršev ali skrbnika v nasprotju s koristmi otroka ali mladoletnika, policisti ne obvestijo staršev ali skrbnika, o postopku pa obvestijo pristojni center za socialno delo.«.
23. člen se spremeni tako, da se glasi:
»23. člen
(prirejena identiteta)
(1)
Za zagotovitev učinkovitega izvajanja nalog policije v zvezi s prikritimi preiskovalnimi ukrepi na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, lahko generalni direktor policije odredi za policiste vnaprejšnjo izdelavo prirejene identitete, oblikovane identitete ali prirejenega lastništva sredstev policije. Ti izrazi pomenijo:
-
prirejena identiteta je prireditev podatkov o osebi, prireditev podatkov v zbirkah podatkov in izdelava prirejenih listin;
-
oblikovana identiteta je pridobivanje in obvladovanje specifičnih veščin ter znanj v določenih okoljih in usposabljanje policistov za določene profile;
-
prirejeno lastništvo sredstev policije je prireditev oznak ali podatkov o lastništvu sredstev policije.
(2)
Prirejena identiteta, oblikovana identiteta in prirejeno lastništvo se izdelajo pred izdajo odredbe za prikrite preiskovalne ukrepe iz zakona, ki ureja kazenski postopek, vendar njihova uporaba ne sme biti usmerjena v preiskovanje konkretnega kaznivega dejanja. Prirejena identiteta in prirejeno lastništvo se smeta uporabljati le za izdelavo oblikovane identitete. Za izdelavo oblikovane identitete se lahko odredi uporaba prirejene identitete in prirejenega lastništva v pravnem prometu. Policija mora zagotoviti sledljivost uporabe prirejene identitete, oblikovane identitete in prirejenega lastništva.
(3)
Prirejena identiteta, oblikovana identiteta in prirejeno lastništvo se lahko po tem členu uporabljajo eno leto od izdelave, z možnostjo večkratnega podaljšanja uporabe za eno leto. Uporabo podaljša generalni direktor policije na podlagi obrazloženega predloga pristojne enote policije. O izdelavi, podaljšanju ali uničenju prirejene identitete, oblikovane identitete in prirejenega lastništva policija pisno obvesti vodjo specializiranega državnega tožilstva ali državnega tožilca, ki ga ta pooblasti.
(4)
Nadzor nad prirejeno identiteto, oblikovano identiteto in prirejenim lastništvom in njihovo uporabo izvaja najmanj enkrat letno v prostorih policije vodja specializiranega državnega tožilstva ali državni tožilec, ki ga ta pooblasti. Nadzor se izvaja tako, da se ne razkrije identitete policistov.
(5)
Vodja specializiranega državnega tožilstva ali državni tožilec, ki ga ta pooblasti, lahko odredi uničenje prirejene identitete, prirejenega lastništva ali prenehanje izdelave oblikovane identitete, če pri nadzoru ugotovi neskladje z drugim ali tretjim odstavkom tega člena.
(6)
Zaradi varstva tretjih oseb lahko generalni direktor policije odredi, da se policist, ki po tem členu uporablja prirejeno identiteto, v postopkih pred državnimi organi predstavi s pravo identiteto.
(7)
Na zaprosilo tujih pristojnih organov se lahko izdela prirejena identiteta, oblikovana identiteta in prirejeno lastništvo po določbah tega člena in 24. člena tega zakona tudi policijskemu delavcu tuje države s statusom tajnega delavca, ki jo mora uporabljati v skladu s tem členom in 24. členom tega zakona.
(8)
Način izdelave, hrambe in uničenja prirejene identitete, oblikovane identitete in prirejenega lastništva iz tega člena in 24. člena tega zakona z internim aktom določi minister.«.
24. člen se spremeni tako, da se glasi:
»24. člen
(uporaba prirejene identitete)
(1)
Za zaščito izvedbe policijske naloge pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov ali za zagotovitev varnosti izvajalcev prikritega preiskovalnega ukrepa in policistov, ki zagotavljajo neposredno operativno podporo pri izvedbi prikritih preiskovalnih ukrepov, lahko pristojni državni tožilec oziroma preiskovalni sodnik v skladu z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek, dovoli uporabo prirejene identitete, oblikovane identitete ali prirejenega lastništva sredstev policije iz prejšnjega člena.
(2)
Ko policist uporablja prirejeno identiteto, se ne izkazuje in predstavlja po določbah 21. člena tega zakona.«.
V prvem odstavku 33. člena se v sedmi alineji črta beseda »evidentiranje«.
V drugem odstavku se za besedo »odstavka« dodata vejica in besedilo »razen če ni s tem zakonom določeno drugače,«.
Drugi odstavek 34. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2)
Sodelovanje osebe pri zbiranju obvestil je prostovoljno. Oseba ima pravico do anonimnosti, razen če zakon, ki ureja kazenski postopek, in zakon, ki ureja postopek o prekrških, ne urejata drugače. Policisti pred zbiranjem obvestil poučijo osebo o pravici do prostovoljnosti in anonimnosti, razen če je do zbiranja obvestil prišlo na pobudo osebe ali v primeru preventivnih dejavnosti.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4)
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo, ko policisti fizično osebo, samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali pravno osebo pisno zaprošajo za informacije in obvestila.«.
V sedmem odstavku 35. člena se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »Če na poti ali delu poti javno prevozno sredstvo ne vozi, se vabljeni osebi povrnejo stroški za prevožene kilometre z lastnim prevoznim sredstvom.«.
V prvem odstavku 40. člena se v šesti alineji besedilo »vzgojno-varstvene ustanove« nadomesti z besedilom »vzgojnega zavoda, socialnovarstvenega zavoda, prevzgojnega doma ali zdravstvene ustanove«.
V drugem odstavku se za besedo »objektov« dodata vejica in besedilo »objektov posebnega pomena«.
V tretjem odstavku se črta besedilo »državnih organov«.
Peti odstavek 41. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5)
Policisti smejo vzeti prstne odtise in odtise dlani ter fotografirati osebo, ki je poskušala nezakonito prestopiti ali je nezakonito prestopila državno mejo.«.
V šestem odstavku se črta zadnji stavek.
42. člen se spremeni tako, da se glasi:
»42. člen
(identifikacijski postopek)
(1)
Identifikacijski postopek zajema preverjanje podatkov v evidencah policije, upravnih organov in drugih zbirkah podatkov, za pridobitev katerih je policist pooblaščen z zakonom, odvzem in primerjavo prstnih odtisov in odtisov dlani, zabeleženje in primerjavo opisa osebe, fotografiranje osebe in primerjavo fotografije s fotografijami drugih oseb, odvzem brisa ustne sluznice ali drugega biološkega materiala in primerjavo profilov DNK ter druga operativna in kriminalističnotehnična opravila. Fotografijo in osebni opis osebe smejo policisti tudi objaviti.
(2)
Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za identifikacijo trupla, ugotovitev identitete in izsleditev iskane osebe, najdbo pogrešane osebe ter za ugotovitev identitete žrtve kaznivih ravnanj.«.
43. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1)
Policija išče osebe, ki so pogrešane in je glede na okoliščine mogoče domnevati, da potrebujejo pomoč.
(2)
Policija išče tudi druge osebe, če tako določajo drugi zakoni.
(3)
Pri iskanju oseb smejo policisti uporabiti službenega psa, tehnična sredstva za fotografiranje ter video in avdio snemanje, termovizijske kamere in naprave za gledanje ponoči. Posnetki se brišejo takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v 30 dneh od njihovega nastanka.
(4)
V primerih iz prvega odstavka tega člena smejo policisti:
-
od operaterja mobilne telefonije pridobiti podatke o komunikacijah pogrešane osebe s sredstvi mobilne komunikacije (podatki o času in telefonski številki klicane ali kličoče osebe ter podatki o naročniku številke),
-
od upravljavca pridobiti videoposnetek nadzorne kamere, če je glede na okoliščine mogoče domnevati, da se je pogrešana oseba zadrževala na določenem območju,
-
opraviti pregled osebnih predmetov, prostorov in prevoznih sredstev, ki jih je pogrešana oseba uporabljala za bivanje oziroma za življenje,
-
opraviti vpogled v podatke, shranjene na računalniku ali drugem mediju informacijske tehnologije pogrešane osebe,
-
od banke pridobiti podatke o plačilnem prometu (kraj in čas finančne transakcije) pogrešane osebe,
-
razpisati iskanje osebe.
(5)
Zahtevo iz prve alineje prejšnjega odstavka operaterju mobilne telefonije pošlje Operativno-komunikacijski center Generalne policijske uprave.
(6)
Pregled osebnih predmetov, prostorov in prevoznih sredstev, ki jih je pogrešana oseba uporabljala za bivanje oziroma za življenje, smejo policisti opraviti, če bližnji, s katero pogrešana oseba živi v skupnem gospodinjstvu, to dovoli.
(7)
Vpogled v podatke, shranjene na računalniku ali drugem mediju informacijske tehnologije pogrešane osebe, pridobitev podatkov od banke o plačilnem prometu pogrešane osebe in v primerih iz prejšnjega odstavka, ko bližnja oseba ne živi v skupnem gospodinjstvu s pogrešano osebo, smejo policisti opraviti na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika, če je to nujno za razjasnitev okoliščin pogrešitve in izsleditev pogrešane osebe. Preiskovalni sodnik odloči o ukrepih v roku, ki ne sme biti daljši od 24 ur.
(8)
S podatki, ki jih policisti pridobijo na podlagi četrtega odstavka tega člena morajo ravnati še posebno skrbno in jih uporabiti na način in v obsegu, ki so nujno potrebni za ugotavljanje okoliščin pri iskanju pogrešane osebe. Ko je oseba najdena, se seznani z zbranimi podatki. Zbranih podatkov se v druge namene ne sme uporabiti.
(9)
Način iskanja oseb z internim aktom določi generalni direktor policije.«.
Naslov pred 44. členom ter 44. in 45. člen se spremenijo tako, da se glasijo:
»Prikrita in namenska kontrola
44. člen
(prikrita in namenska kontrola)
(1)
Prikrita in namenska kontrola se izvaja pri mejni in policijski kontroli v notranjosti države na podlagi ukrepov za osebe, vozila, plovila, zrakoplove ali zabojnike, ki so vneseni v schengenski informacijski sistem, skladno z določbami Sklepa Sveta 2007/533/PNZ, z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L št. 205 z dne 7. avgusta 2007, str. 63).
(2)
Prikrita kontrola pomeni odkritje razpisane osebe, razpisanega vozila, plovila, zrakoplova ali zabojnika in zbiranje informacij iz četrtega odstavka tega člena.
(3)
Namenska kontrola pomeni pregled osebe, vozila, plovila, zrakoplova ali zabojnika na podlagi zakona, ki ureja nadzor državne meje, zakona, ki ureja kazenski postopek, zakona, ki ureja postopek o prekrških, ali na podlagi drugih zakonov, ki urejajo postopek pregleda. Če niso izpolnjeni zakonski pogoji za pregled, se namenska kontrola nadomesti s prikrito kontrolo.
(4)
Organu, ki je odredil razpis, se pošljejo informacije o izsleditvi razpisane osebe, razpisanega vozila, plovila, zrakoplova ali zabojnika, kraju, času ali razlogu kontrole, o poti in namembnem kraju potovanja, osebah, ki spremljajo osebo, ali potnikih v vozilu, na plovilu ali zrakoplovu, uporabljenem vozilu, plovilu, zrakoplovu ali zabojniku, stvareh, ki jih ima oseba s seboj, in okoliščinah, v katerih so bili oseba, vozilo, plovilo, zrakoplov ali zabojnik izsledeni.
(5)
Policisti morajo prikrito in namensko kontrolo uporabljati ter opravljati tako, da čim manj posegajo v pravice osebe, na katero se razpis ukrepa nanaša, in pravice oseb, ki jo spremljajo.
45. člen
(razpis prikrite in namenske kontrole)
(1)
Če obstajajo zadostni dejanski razlogi, da je bilo storjeno, da se pripravlja, izvršuje oziroma organizira kaznivo dejanje iz drugega ali šestega odstavka tega člena, ali če na podlagi celostne ocene te osebe, ugotovljene na podlagi informacij, pridobljenih skladno z zakonom, zlasti na podlagi operativnih informacij policije, kazenskih ovadb, kazenskih postopkov, ki še niso pravnomočno končani, in pravnomočnih kazenskih obsodb, ki še niso izbrisane, obstaja zadostni dejanski razlog, da bo tudi v prihodnje storila kazniva dejanja iz drugega ali šestega odstavka tega člena, se sme za odkritje kaznivega dejanja ali storilca odrediti razpis prikrite ali namenske kontrole zoper osebo, vozilo, plovilo, zrakoplov ali zabojnik, ki se vnese v schengenski informacijski sistem.
(2)
Razpis se sme odrediti za naslednja kazniva dejanja: terorizem po 108. členu, financiranje terorizma po 109. členu, ščuvanje in javno poveličevanje terorističnih dejanj po 110. členu, novačenje in usposabljanje za terorizem po 111. členu, trgovina z ljudmi po 113. členu, uboj po 115. členu, umor po 116. členu, ugrabitev po 134. členu, posilstvo po 170. členu, spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let, po 173. členu, pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene po 173.a členu, zloraba prostitucije po 175. členu, prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva po 176. členu, neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 186. členu, omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu po 187. členu, velika tatvina po 205. členu, rop po 206. členu, goljufija po 211. členu, izsiljevanje po 213. členu, nedovoljen izvoz in uvoz stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote po 218. členu, poslovna goljufija po 228. členu, goljufija na škodo Evropske unije po 229. členu, zloraba informacijskega sistema po 237. členu, ponarejanje denarja po 243. členu, ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev po 244. členu, pranje denarja po 245. členu, tihotapstvo po 250. členu, hudodelsko združevanje po 294. členu, nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva po 307. členu, prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države po 308. členu, povzročitev splošne nevarnosti po drugem odstavku 314. člena, ugrabitev zrakoplova ali plovila po 329. členu, napad na varnost zračnega prometa po 330. členu, protipravno ravnanje z jedrskimi ali drugimi nevarnimi radioaktivnimi snovmi po 334. členu, diverzija po 356. členu, ogrožanje oseb pod mednarodnim varstvom po 371. členu, jemanje talcev po 373. členu in piratstvo po 374. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15 in 38/16; v nadaljnjem besedilu: KZ-1).
(3)
Razpis prikrite in namenske kontrole s pisno odredbo dovoli državni tožilec na pisni predlog policije. Predlog in odredba morata vsebovati podatke, ki omogočajo določljivost osebe, vozila, plovila, zrakoplova in zabojnika, razlog ter utemeljitev za prikrito ali namensko kontrolo.
(4)
Če pisne odredbe ni mogoče pravočasno dobiti in če bi bilo nevarno odlašati, lahko državni tožilec na ustni predlog policije začetek izvajanja ukrepa izjemoma dovoli z ustno odredbo. O ustnem predlogu državni tožilec napiše uradni zaznamek. Pisna odredba, ki mora vsebovati utemeljitev razloga predčasne izvedbe, mora biti izdana najpozneje v 12 urah po izdaji ustne odredbe.
(5)
Izvajanje ukrepa sme trajati največ tri mesece, iz tehtnih razlogov pa se s pisno odredbo sme podaljšati vsakič za tri mesece. Skupno sme ukrep trajati 12 mesecev. Če nadaljnje pomembne okoliščine kažejo na to, da je potrebno ukrep še naprej izvajati, se sme ukrep s pisno odredbo izjemoma podaljšati vsakič še za tri mesece, na skupno največ 18 mesecev. Policija preneha izvajati ukrep takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil ukrep odrejen. O prenehanju brez odlašanja pisno obvesti organ, ki je ukrep odredil.
(6)
Razpis se sme odrediti tudi za naslednja kazniva dejanja: genocid po 100. členu, hudodelstvo zoper človečnost po 101. členu in vojna hudodelstva po 102. členu, izdaja tajnih podatkov po 260. členu, veleizdaja po 348. členu, napad na ozemeljsko celovitost po 349. členu, uboj predsednika republike po 352. členu, nasilje zoper najvišje predstavnike države po 353. členu, oborožen upor po 355. členu in vohunstvo po 358. členu KZ-1, vendar le na podlagi pisne odredbe generalnega državnega tožilca ali vrhovnega državnega tožilca, ki ga generalni državni tožilec za to posebej pisno pooblasti. Glede pogojev odreditve razpisov in roka njihovega trajanja po tem odstavku se uporabljajo določbe tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena. Predlagatelj razpisa se mora o razlogih za izdajo razpisa še pred izdajo posvetovati z drugimi državami, ki bi morale ta razpis izvesti.«.
V petem odstavku 51. člena se beseda »dostopen« nadomesti z besedo »dostopno«.
V šestem odstavku se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »V skladu s tem odstavkom policisti ravnajo tudi, ko zaradi začasne omejitve gibanja osebo nastanijo v center za tujce.«.
V osmem odstavku se črta besedilo »za iskanje eksplozivnih in drugih nevarnih sredstev ali snovi«.
V tretjem odstavku 54. člena se za besedo »odvzeti« dodata vejica in besedilo »ali če je oseba nedvoumno izrazila voljo, da predmeta ne želi več imeti v lasti«.
V četrtem odstavku se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »Če je oseba nedvoumno izrazila voljo, da predmeta ne želi imeti več v lasti, policist ravna v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z najdenimi stvarmi.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5)
Šteje se, da je oseba nedvoumno izrazila voljo, da predmeta ne želi več imeti v lasti, če je bila v pisnem obvestilu o vrnitvi predmetov, na katero se ni odzvala, posebej opozorjena na to, da se bo, če predmetov ne bo prevzela oziroma zahtevala, da se ji predmeti dostavijo na dom, štelo, da se je odpovedala lastninski pravici do predmeta. Pisno obvestilo o vrnitvi predmetov se osebi osebno vroči.«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
V prvem odstavku 55. člena se za besedo »sredstvi« dodata vejica in beseda »snovmi«.
V tretjem odstavku se za besedo »neposredno« dodata vejica in besede »s službenim psom«
V šestem odstavku se pred piko doda besedilo »ter uporabljati tehnična sredstva za odkrivanje pasivnih in aktivnih prisluškovalnih naprav in odkrivanje lažnih baznih postaj mobilne telefonije.«.
Tretji odstavek 56. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3)
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za zadržanje na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek.«.
V četrtem odstavku se besedilo »v njegovi bližini« nadomesti z besedilom »na območju, v prostoru, objektu, okolišu ali v njihovi bližini«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5)
Ukrepi policistov iz prejšnjega odstavka veljajo tudi za brezpilotne zrakoplove, daljinsko ali avtonomno vodena vozila ali plovila ali druga primerljiva tehnična sredstva.«.
Dosedanji peti do enajsti odstavek postanejo šesti do dvanajsti odstavek.
V drugem odstavku 57. člena se na koncu druge alineje doda vejica, tretja in četrta alineja pa se spremenita tako, da se glasita:
»-
zagotovitve navzočnosti tujca, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop, tranzit ali izstop iz države oziroma območja pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma ali
-
drugih primerov, ko je to potrebno za izvedbo drugega policijskega pooblastila.«.
V tretjem odstavku se beseda »vročiti« nadomesti z besedo »izročiti«, beseda »vročijo« pa z besedo »izročijo«.
V četrtem odstavku se besedilo »konzularnega predstavnika, ga« nadomesti z besedilom »diplomatsko-konzularnega predstavništva države, katere državljan je, predstavništvo«.