2709. Odredba o programu specializacije iz klinične psihologije
Na podlagi drugega odstavka 68. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF in 14/13) in prvega odstavka 5. člena Pravilnika o specializacijah zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev (Uradni list RS, št. 37/04, 25/06, 113/06, 2/09 in 9/12) izdaja minister za zdravje
O D R E D B O
o programu specializacije iz klinične psihologije
1.1. Namen specializacije
Specializacija iz klinične psihologije je učni in vzgojni proces. Namen specializacije je specializanta usposobiti in opremiti s kompetencami, potrebnimi za opravljanje kliničnopsihološkega dela. Usposabljanje temelji na različnih psiholoških teoretičnih usmeritvah in psihološki etiki ter je podlaga za nadaljnji kontinuiran strokovni razvoj na ravni klinične prakse, teorije in raziskovanja.
Po končani specializaciji je specialist klinične psihologije usposobljen za:
-
kliničnopsihološko ocenjevanje,
-
kliničnopsihološko formulacijo problema,
-
izvajanje psiholoških oblik pomoči na ravni preventive, zdravljenja in rehabilitacije,
-
timsko interdisciplinarno in transdisciplinarno delo ter
-
evalvacijo kliničnopsihološke obravnave.
Klinični psiholog v okviru zdravstvenega sistema obravnava ljudi s psihosocialnimi problemi in duševnimi motnjami v vseh razvojnih obdobjih.
1.2. Pogoja za začetek specializacije iz klinične psihologije
Pogoja za začetek specializacije iz klinične psihologije sta:
-
zaključen univerzitetni študij psihologije ali magistrski študij psihologije (2. bolonjska stopnja) in
-
opravljen strokovni izpit s področja zdravstvene dejavnosti.
1.3. Trajanje, potek in struktura specializacije
Specializacija iz klinične psihologije traja štiri leta. Sestavljena je iz dveh delov:
-
skupnega dela z enotnim programom v trajanju 36 mesecev in
-
izbirnega dela, namenjenega poglabljanju znanj na izbranih področjih, v trajanju 12 mesecev.
1.4. Zaključek specializacije
Specializant pristopi k specialističnemu izpitu, ko glavni mentor oceni, da je opravil usposabljanje po programu specializacije, usvojil ustrezna teoretična ter praktična znanja in uspešno opravil vse predpisane kolokvije ter predstavitve pridobljenega znanja.
1.5. Naziv po opravljenem specialističnem izpitu
Specializantu, ki je opravil specialistični izpit, se podeli naziv specialist klinične psihologije.
Specializant v času specializacije vodi list specializanta, v katerega vpisuje opravljene obveznosti po programu specializacije in druge strokovno pedagoške ter raziskovalne prispevke.
List specializanta vsebuje evidenco:
-
opravljenih kliničnopsiholoških pregledov,
-
primerov psihoterapevtskih obravnav (individualnih, skupinskih, partnerskih in družinskih), primerov rehabilitacije in drugih oblik psihološke pomoči,
-
sodelovanja na multidisciplinarnih timih,
-
opravljenih supervizijskih in intervizijskih posvetov,