Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih...

205. Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil

Na podlagi 8. člena, tretjega odstavka 71. člena, drugega odstavka 72., tretjega odstavka 88., prvega odstavka 92., drugega odstavka 159. in drugega odstavka 173. člena ter v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena, 74. in 147. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 – ZdZPVHVVR) izdaja minister za kmetijstvo in okolje v soglasju z ministrom za finance

P R A V I L N I K
o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil

Prvi del

SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik podrobneje določa metode in postopke ekološke pridelave oziroma predelave, označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil in pogoje za uporabo označbe "ekološki", območja, ki so primerna za ekološko čebelarjenje, sistem nadzora organizacij za kontrolo in certificiranje, tehnične in organizacijske pogoje, ki jih morajo izpolnjevati organizacije za kontrolo in certificiranje ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil (v nadaljnjem besedilu: organizacije za kontrolo in certificiranje), evidence ekološko pridelanega semena, semenskega krompirja in vegetativnega razmnoževalnega materiala v Republiki Sloveniji, pristojnosti glede kontrole uvoza ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil iz tretjih držav za izvajanje:

-

Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L št. 189 z dne 20. 7. 2007, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, prometne politike, energetike, obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij, pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in obrambne politike ter institucij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 834/2007/ES);

-

Uredbe Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (UL L št. 250 z dne 18. 9. 2008, str. 1), zadnjič spremenjene z izvedbeno Uredbo Komisije (EU) št. 1364/2013 z dne 17. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 glede uporabe neekološko gojenih nedoraslih organizmov iz ribogojstva in neekoloških jajčec školjk v ekološkem ribogojstvu, (v nadaljnjem besedilu: Uredba 889/2008/ES);

-

Uredbe Komisije (ES) št. 1235/2008 z dne 8. decembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z ureditvami za uvoz ekoloških proizvodov iz tretjih držav (UL L št. 334/2008 z dne 12. 12. 2008, str. 25), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 586/2013 z dne 20. junija 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1235/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z ureditvami za uvoz ekoloških proizvodov iz tretjih držav ter o odstopanju od Uredbe (ES) št. 1235/2008 v zvezi z datumom za predložitev letnih poročil (UL L št. 169 z dne 21. 6. 2013, str. 51.), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1235/2008/ES).

2. člen

(pomen izrazov)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.

za industrijsko kmetijstvo iz Priloge I Uredbe 889/2008/ES se štejejo vsi obrati, ki morajo v skladu s predpisom, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje;

2.

pristojni organ za imenovanje organizacije uradnega nadzora na področju ekološke pridelave iz (n) točke 2. člena Uredbe 834/2007/ES je Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: uprava), za opravljanje strokovno administrativnih nalog pa Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo);

3.

obrat javne prehrane je fizična ali pravna oseba, ki pripravlja ekološke proizvode v restavracijah, bolnišnicah, menzah in v drugih podobnih živilskih podjetjih, kjer jih prodajajo ali dostavljajo končnemu potrošniku;

4.

primarni proizvajalec je proizvajalec, ki se ukvarja s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov navedenih v Prilogi I Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L C št. 83 z dne 30. 3. 2010, str. 331).

(2)

Ostali izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen kot izrazi uporabljeni v zakonu, ki ureja kmetijstvo in predpisu, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.

Drugi del

PRAVILA EKOLOŠKEGA KMETOVANJA

1. POGLAVJE: SPLOŠNA PRAVILA IN IZJEME

3. člen

(proizvodi in snovi, ki se lahko uporabljajo v kmetijstvu)

V ekološkem kmetijstvu se lahko uporabljajo oziroma so lahko prisotni samo proizvodi in snovi v skladu z Uredbo 834/2007/ES in Uredbo 889/2008/ES.

4. člen

(pravila ekološkega kmetovanja za izjemne primere)

(1)

Izvajalec, ki želi pridobiti dovoljenje za izjemo od pravil ekološkega kmetovanja v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom vloži na ministrstvo vlogo, ki vsebuje:

-

podatke o izvajalcu: osebno ime ali firmo, naslov ali sedež, neponovljivo številko kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG-MID),

-

podatke o vrsti izjeme, za katero želi pridobiti dovoljenje,

-

podatke o količini, številu, vrsti rastlin ali živali oziroma površini, za katero želi izjemo,

-

obrazložitev, zakaj želi pridobiti dovoljenje za posamezno izjemo.

(2)

Vlogi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti mnenje glede izjeme za skrajšanje rogov, za sočasno ekološko in neekološko gojenje živali iz ribogojstva in če gre za katastrofalne razmere v skladu s 47. členom Uredbe 889/2008/ES, ki ga izda organizacija za kontrolo in certificiranje, pri kateri je izvajalec vključen v kontrolo oziroma pristojni veterinar v primeru skrajšanja rogov.

(3)

Izvajalec, ki želi pridobiti dovoljenje za skrajšanje obdobja preusmeritve v skladu s 36. členom Uredbe 889/2008/ES, mora k vlogi iz prvega odstavka tega člena priložiti mnenje organizacije za kontrolo in certificiranje glede skrajšanja obdobja preusmeritve na zadevnem zemljišču, ki mora vsebovati najmanj:

-

dokazila izvajalca iz katerih je razvidno, da so bili najmanj zadnja tri leta izpolnjeni pogoji v skladu z 2. točko 36. člena Uredbe 889/2008/ES ali

-

fotografske posnetke terena, ki potrjujejo predhodno rabo zadevnega zemljišča v primerih zaraščenosti ali večletne opuščenosti trajnih nasadov (npr. opuščeni sadovnjaki, vinogradi, ipd.).

(4)

O vlogi iz prvega odstavka tega člena odloči ministrstvo z odločbo in o odločitvi obvesti organizacijo za kontrolo in certificiranje pri kateri je izvajalec vključen v kontrolo. Pri svoji odločitvi upošteva, da morajo v skladu z Uredbo 837/2007/ES biti izjeme od zahtev za ekološko pridelavo strogo omejene na primere, pri katerih je uporaba takih izjem upravičena.

(5)

Podatke o vrsti izjem od pravil ekološkega kmetovanja mora voditi organizacija za kontrolo in certificiranje v evidenci pridelovalcev in predelovalcev ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov ali živil iz 147. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 – ZdZPVHVVR; v nadaljnjem besedilu: ZKme-1).

2. POGLAVJE: EKOLOŠKA ŽIVINOREJA

A. oddelek: Splošna pravila za vzrejo živali

5. člen

(obtežba)

Za določanje največjega števila živali na hektar, ki ustreza 170 kg dušika na leto iz drugega odstavka 15. člena Uredbe 889/2008/ES, se uporabljajo predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike, in predpisi, ki urejajo varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov.

6. člen

(manjše kmetijsko gospodarstvo)

(1)

Za izvajanje 39. člena Uredbe 889/2008/ES se šteje, da je manjše kmetijsko gospodarstvo tisto kmetijsko gospodarstvo, ki redi največ 20 glav velike živine goveda.

(2)

Na kmetijskih gospodarstvih iz prejšnjega odstavka se za presojo primernosti reje živali v hlevih za govedo z vezano rejo uporabi tudi indeks ustreznosti reje živali (v nadaljnjem besedilu: IURŽ), ki je naveden v Prilogi 1, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.

(3)

Reja na manjšem kmetijskem gospodarstvu je ustrezna, kadar IURŽ dosega najmanj 24 točk. Merila za določitev točk so vsebovana v Prilogi 1. Pri merilih se upoštevajo samo parametri, ki se nanašajo na vezano rejo.

B. oddelek: Pravila za rejo perutnine

7. člen

(počasi rastoče pasme, primerne za ekološko rejo perutnine)

(1)

Na podlagi petega odstavka 12. člena Uredbe 889/2008/ES se na seznam počasi rastočih pasem uvrstijo naslednje slovenske tradicionalne pasme kokoši težkega tipa:

-

slovenska zgodaj operjena kokoš,

-

slovenska pozno operjena kokoš in

-

slovenska pitovna kokoš.

(2)

Poleg pasem iz prejšnjega odstavka, se na seznam iz prejšnjega odstavka uvrsti še križanec s trgovskim imenom prelux-bro.

8. člen

(prazen prostor za izpust po vsakem turnusu reje)

(1)

Za izvajanje petega odstavka 23. člena Uredbe 889/2008/ES je treba po zaključku vsakega turnusa reje perutnine pustiti prazne prostore za izpust, da se vegetacija oziroma rastlinje lahko obraste, in sicer, če se turnus zaključi v:

-

aprilu in maju: tri tedne,

-

juniju in juliju: štiri tedne,

-

avgustu, septembru in oktobru: pet tednov.

(2)

Izvajalci reje perutnine morajo voditi evidenco o obdobjih, ko je prostor za izpust prazen.

(3)

Na predlog izvajalca lahko organizacija za kontrolo in certificiranje dovoli skrajšanje obdobij iz prvega odstavka tega člena, če se zaradi lokalnih in izjemno ugodnih vremenskih razmer (npr. več padavin od dolgoletnega povprečja, optimalnejša temperatura za rast vegetacije itd.) vegetacija hitreje obrašča.

C. oddelek: Skupna pravila za rejo kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov

9. člen

(reja, izvor in predelava ekološko vzrejenih živali ter nadzor, preprečevanje bolezni in veterinarsko zdravljenje)

Pri reji kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov morajo v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom potekati naslednja opravila:

-

reja živali in krma za rejo živali,

-

kmetovanje na kmetijskih gospodarstvih, iz katerih izvirajo živali za nakup,

-

predelava proizvodov iz živali,

-

nadzor izvajalcev, ki redijo živali in iz njih predelujejo proizvode, ki ga izvajajo organizacije za kontrolo in certificiranje, in

-

preprečevanje bolezni in veterinarsko zdravljenje.

10. člen

(izvor in nakup neekološko vzrejenih živali)

Ne glede na določbe druge alineje prejšnjega člena se izjeme od zahtev iz Uredbe 834/2007/ES, Uredbe 889/2008/ES, Uredbe 1235/2008/ES in tega pravilnika glede izvora kuncev, damjakov, muflonov ali navadnih jelenov dovolijo, če je to potrebno, da se zagotovi začetek ekološke reje v prvem letu preusmeritve ali če ni na voljo zadostnega števila ekološko vzrejenih kuncev, damjakov, muflonov ali navadnih jelenov. Za nakup neekološko vzrejenih kuncev, damjakov, muflonov ali navadnih jelenov mora izvajalec predhodno pridobiti dovoljenje organizacije za kontrolo in certificiranje.

11. člen

(pravila za preusmeritev)

(1)

Preusmeritev pri reji kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov mora potekati v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.

(2)

Kunci, damjaki, mufloni in navadni jeleni se lahko prodajajo kot ekološki po preteku preusmeritvenega obdobja, ki traja najmanj:

-

3 tedne pri kuncih,

-

6 mesecev pri damjakih, muflonih in

-

12 mesecev pri navadnih jelenih.

(3)

Kunci, damjaki, mufloni in navadni jeleni se štejejo kot ekološki, če so živali najmanj zadnji dve tretjini svojega življenja nepretrgoma rejene v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.

12. člen

(označevanje)

(1)

Proizvodi iz kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov se lahko označijo z izrazi iz 23. člena Uredbe 834/2007/ES, če so proizvedeni v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.

(2)

Če se uporabijo izrazi iz prejšnjega odstavka se mora navesti tudi šifra organizacije za kontrolo in certificiranje v skladu z (a) točko prvega odstavka 24. člena Uredbe 834/2007/ES, kraj, kjer so bile pridelane surovine kmetijskega izvora, iz katerih je proizvod sestavljen in uporabljen mora biti zaščitni znak v skladu s predpisom, ki ureja zaščitni znak za označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil.

(3)

Uporaba logotipa ekološke proizvodnje Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: ekološki logotip EU) iz 57. člena Uredbe 889/2008/ES pri proizvodu iz kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov ni dovoljena.

Č. oddelek: Pravila za rejo kuncev

13. člen

(nakup neekološko vzrejenih kuncev)

Za namene ekološke reje je letno dovoljen nakup neekološko vzrejenih kuncev v obsegu do 100 %, če ekološko vzrejenih živali ni na voljo.

14. člen

(namestitev živali)

(1)

Kuncem mora biti vedno na voljo mrva, razen v obdobju vegetacije, ko mora biti na voljo zelena krma.

(2)

Poleg krme iz prejšnjega odstavka morajo kunci vedno imeti na voljo veje s skorjo za glodanje.

(3)

Število živali v hlevu ne sme presegati:

-

za živali od odstavitve do vključno osmega tedna starosti: 8 živali na m2 notranje površine hleva,

-

za živali, ki so starejše od osmih tednov: 6 živali na m2 notranje površine hleva.

(4)

Notranja površina hleva mora biti čista, suha in urejena kot nastlan prostor za ležanje. Rešetkasta tla so dovoljena na največ 50 % notranje površine hleva, ki pa morajo biti skozi celo obdobje prekrita z nastiljem.

(5)

Priporočeno je strukturiranje ločenih bivalnih enot v hlevu v več nivojev. Če so ločene bivalne enote v hlevu strukturirane v več nivojev, se višje ležeče površine ne prištevajo k velikosti notranje enote površine hleva. Višje ležeče površine morajo biti narejene iz polnega materiala ali materiala, ki je stalno prekrit z nastiljem.

(6)

Živali morajo imeti dostop do površin na prostem. Če živali nimajo dostopa do površin na prostem, mora biti živalim zagotovljen prostor za izpust na površine, ki so lahko pokrite. Prostor za izpust mora biti utrjen in enostaven za čiščenje.

(7)

Najmanjša velikost zunanje površine znaša 0,125 m2 na žival ali 8 živali na m2.

(8)

Živali se morajo rediti v skupinah do vključno šestega meseca starosti.

(9)

Ločena reja posameznih živali ni dovoljena, razen če gre za časovno omejen in utemeljen razlog zaradi preprečevanja bolezni ali veterinarskega zdravljenja oziroma v času kotitve in dojenja ter za namestitev plemenjaka.

D. oddelek: Pravila za rejo damjakov, muflonov in navadnih jelenov

15. člen

(izvor in nakup neekološko vzrejenih živali)

(1)

Če ekološko vzrejenih živali ni na voljo, je letno dovoljen nakup neekoloških samic damjakov, muflonov in navadnih jelenov v prvem življenjskem letu v obsegu 10 % staleža odraslih živali.

(2)

Odstotki iz prejšnjega odstavka se lahko povečajo do 40 %, v skladu s 4. točko Uredbe 889/2008/ES, če to predhodno odobri organizacija za kontrolo in certificiranje.

(3)

Dovoljen je nakup neekoloških plemenskih samcev pod pogojem, če se jih nato redi in krmi v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.

16. člen

(namestitev živali)

(1)

Damjaki, mufloni in navadni jeleni se redijo v oborah iz 17. člena tega pravilnika. Najmanjša velikost obore za damjake in muflone znaša en hektar in za navadne jelene dva hektara. Če se redi v obori več vrst živali skupaj, je najmanjša velikost obore tri hektare.

(2)

Pri vsaki obori mora biti zagotovljena možnost razdelitve na najmanj dve čredinki. Najmanjša velikost čredinke pri damjakih in muflonih znaša pol hektara, pri navadnih jelenih ali več vrstah rejnih živali v skupni obori pa najmanj en hektar.

(3)

Živali morajo živeti v socialnih skupinah. Najmanjše število odraslih živali v obori mora obsegati za vsako vrsto živali tri samice in enega samca. Zgornja meja za število živali na hektar površine v obori znaša:

-

za damjake in muflone: 10 odraslih živali na hektar in

-

za navadne jelene: 5 odraslih živali na hektar.

(4)

Živali, ki se skotijo v čredi, se v prvem življenjskem letu štejejo v kvoto iz prejšnjega odstavka.

(5)

Ločena reja posameznih živali ni dovoljena, razen če gre za časovno omejen in utemeljen razlog zaradi preprečevanja bolezni ali veterinarskega zdravljenja.

17. člen

(obora)

(1)

Obora je ograjen prostor, ki mora vsebovati del, kjer je živalim zagotovljena zaščita pred vremenskimi vplivi. Ekološka reja živali v obori na zelo vlažnih ali močvirnih tleh ni dovoljena.

(2)

V obori mora biti v obdobju vegetacije zagotovljena naravna paša. Obore, v katerih v obdobju vegetacije ni mogoče zagotoviti krme s pašo, niso dovoljene.

(3)

Živalim morajo biti zagotovljena skrivališča oziroma zatočišča.

(4)

Živalim mora biti zagotovljena obraba parkljev na naraven način. Če ta zaradi sestave tal ni zadostna, je to treba zagotoviti z drugimi ustreznimi ukrepi (npr. utrditev tal okrog krmišč).

(5)

V oborah za navadne jelene mora biti živalim omogočeno valjanje v blatu, da se zagotovi negovanje kožuha in uravnavanje toplote.

(6)

Krmišča morajo biti postavljena na mestih, ki so zaščitena pred vremenskimi vplivi in so dostopna tako za živali kot tudi za njihove oskrbnike. Na mestu, kjer so krmišča, morajo biti tla utrjena, naprave za krmljenje pa morajo imeti nadstrešek.

(7)

Če ni zagotovljen stalen dostop do krme, morajo biti krmišča oblikovana tako, da se lahko vse živali hranijo hkrati.

(8)

Zunanje in notranje ograje morajo biti živalim razločno vidne, tako da ne prihaja do poškodb živali. Ograja ne sme imeti ostrih kotov.

(9)

Ograja obore mora biti za damjake in muflone visoka najmanj 1,8 metra, za navadne jelene pa najmanj dva metra. Navedena višina ne velja za ograjo znotraj obore za postavitev čredink.

(10)

V obdobju vegetacije se morajo živali prehranjevati s pašo v obori. Dokrmljevanje je dovoljeno le v primeru pomanjkanja paše zaradi neugodnih vremenski razmer.

(11)

Rejne živali v obori morajo imeti na voljo neoporečno vodo. Če ni na voljo naravnega in za živali lahko dostopnega naravnega vodnega vira, je treba zagotoviti napajališča.

E. oddelek: Pravila za ekološko čebelarstvo

18. člen

(izvor in označevanje)

Na območju Republike Slovenije je za potrebe ekološkega čebelarstva dovoljeno čebelariti le z avtohtono kranjsko čebelo (Apis mellifera L. carnica Pollmann) v skladu z določbami Uredbe 834/2007/ES, Uredbe 889/2008/ES, Uredbe 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.

19. člen

(območja primerna za ekološko čebelarjenje)

(1)

Za ekološko čebelarjenje so primerna vsa območja, razen območij, določenih v 20. členu tega pravilnika in označenih na Karti neprimernih območij za ekološko čebelarjenje v merilu 1: 250 000 pri formatu izpisa A0 (v nadaljnjem besedilu: karta), ki je Priloga 2 tega pravilnika in njegov sestavni del ter je objavljena na spletni strani ministrstva.

(2)

Ne glede na prvo alinejo prvega odstavka 20. člena tega pravilnika se lahko za območja primerna za ekološko čebelarjenje upoštevajo tudi tista, ki ležijo znotraj enega kilometra levo in desno od robov cestnega sveta avtocest, če izvajalec pridobi dovoljenje organizacije za kontrolo in certificiranje.

(3)

Dovoljenje iz prejšnjega odstavka tega člena se izda le, če je iz mikrolokacije (npr. vmesni varovalni gozd) ali mikroreliefa lokacije razvidno, da je preprečen let čebel v nezaželeno smer ali so stojišča čebelnjakov na zarisani meji enokilometrskega pasu.

20. člen

(območja, ki niso primerna za ekološko čebelarjenje)

(1)

Območja, ki niso primerna za ekološko čebelarjenje, so:

-

kilometrski pasovi levo in desno od roba cestnega sveta avtocest in hitrih cest, ki so v skladu s predpisom, ki ureja status in kategorizacijo javnih cest, kategorizirane kot avtoceste in hitre ceste (v nadaljnjem besedilu: avtoceste);

-

odlagališča odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih (v nadaljnjem besedilu: odlagališča odpadkov);

-

druga območja, ki niso primerna za ekološko čebelarjenje (v nadaljnjem besedilu: druga območja).

(2)

Odlagališča odpadkov iz druge alineje prejšnjega odstavka so lokacije s premerom šestih kilometrov, ki zajemajo trikilometrska območja oddaljenosti od središča odlagališč odpadkov in so prikazane v preglednici, ki je Priloga 3 tega pravilnika in njegov sestavni del.

Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil

Časovnica