Pravilnik o policijskih pooblastilih

510. Pravilnik o policijskih pooblastilih

Na podlagi drugega odstavka 33. člena, četrtega odstavka 48. člena in petega odstavka 54. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13) izdaja minister za notranje zadeve

P R A V I L N I K
o policijskih pooblastilih

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik ureja način izvajanja policijskih pooblastil, ki so določena v zakonu, ki ureja naloge in pooblastila policije, in drugih zakonih, če ti opredeljujejo istovrstna pooblastila, način pridobitve soglasja in seznanitve osebe v poligrafskem postopku z dejstvi, določenimi z zakonom, ter postopek hrambe in uničenja zaseženih predmetov.

II. SPLOŠNA POLICIJSKA POOBLASTILA

2. člen

(zbiranje obvestil)

(1)

Policisti zbirajo obvestila praviloma neposredno od osebe, če je glede na okoliščine bolj primerno, pa tudi pisno, po telefonu ali drugih elektronskih komunikacijah. Pri tem v skladu z možnostmi upoštevajo želje osebe, pri kateri zbirajo obvestila.

(2)

Izraženo željo osebe do anonimnosti policisti zabeležijo in jo spoštujejo tudi v nadaljnjih postopkih.

(3)

Kadar policisti zbirajo obvestila od otroka, nameščenega v vzgojno-izobraževalni zavod, socialno varstveni zavod ali drugo podobno ustanovo ali v rejniško družino, o tem predhodno obvestijo odgovorno osebo vzgojno-izobraževalnega ali socialno varstvenega zavoda ali druge ustanove, če je otrok v rejniški družini, pa pristojni center za socialno delo, razen v nujnih primerih, ko to storijo naknadno.

3. člen

(pisno vabljenje in vabljenje z javnim naznanilom)

(1)

Policisti pisno vabilo pošljejo po pošti ali ga osebno vročijo.

(2 Ko je treba osebo opozoriti na možnost prisilne privedbe, se pisno vabilo osebi pošlje po pošti, osebno pa se ji vroči le, če je treba takoj oziroma v kratkem času zagotoviti njeno navzočnost. V vabilu se navedejo vse zakonske podlage, na podlagi katerih je oseba vabljena.

(3)

Kadar policija vabi osebe z javnim naznanilom, se vabilo objavi na spletni strani policije, v javnih medijih oziroma na drug primeren način.

4. člen

(opozorilo in ukaz)

(1)

Tehnična sredstva, s pomočjo katerih policisti opozarjajo ali ukazujejo, so zlasti: megafon, trak »Stop Policija«, table z zapisanim opozorilom ali ukazom (npr. »POZOR DRŽAVNA MEJA«) ter sredstva in znaki, ki jih policisti uporabljajo pri urejanju in nadzoru cestnega prometa.

(2)

Policisti ukazujejo tudi z znaki, ki jih s položajem telesa dajejo udeležencem v cestnem prometu, in drugimi znaki, ki se uporabljajo kot splošno znani v posameznih dejavnostih (npr. pri potapljanju).

5. člen

(ugotavljanje identitete)

(1)

Osebne podatke, ki so jih policisti pri ugotavljanju identitete pridobili na zahtevo uradne osebe ali nosilca javnega pooblastila, policisti takoj na kraju posredujejo tem uradnim osebam. Če to ni mogoče, jih policisti posredujejo naknadno po telefonu, pisno ali po elektronskih komunikacijah.

(2)

Policisti ugotavljajo identiteto na upravičeno zahtevo druge osebe tako, da ta pri postopku ni navzoča oziroma ne more neposredno izvedeti podatkov o osebi, katere identiteto policisti ugotavljajo.

(3)

Policisti pred ugotavljanjem identitete na podlagi prejšnjega odstavka ocenijo upravičenost zahtevka, ugotovijo identiteto upravičenca, ga poučijo, naj vloži pisni zahtevek z obrazložitvijo razlogov in namena uporabe podatkov, ter mu povejo, na katero policijsko enoto naj zahtevek naslovi.

6. člen

(fotografiranje)

(1)

Če je za ugotovitev identitete treba osebo fotografirati, policisti to storijo tako, da so jasno razvidni obraz, celotna postava in vidne posebnosti.

(2)

Za identifikacijo trupel policisti lahko fotografirajo tudi druge dele telesa, na katerih so posebnosti, ki bi lahko pripomogle k identifikaciji (npr. tetovaže, vidne telesne okvare, vidne telesne poškodbe).

(3)

Policisti v osebnem opisu navedejo splošne in posebne značilnosti osebe.

(4)

Fotografije neidentificiranih trupel, namenjene objavi, morajo izkazovati ustrezno pieteto oziroma spoštljiv odnos do umrle osebe.

7. člen

(iskanje oseb)

(1)

Pogrešana oseba je iskana oseba, ki je neobičajno odsotna iz domačega, družabnega oziroma poslovnega okolja iz neznanih ali znanih razlogov. Šteje se, da potrebuje pomoč, dokler ugotovitve policije ne pokažejo drugače.

(2)

Pri prijavi oziroma zaznavi pogrešanja osebe policisti zberejo ter preverijo dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati na razlog pogrešitve. Nadaljnje aktivnosti izvedejo glede na ugotovljene okoliščine posameznega primera. Če je treba, v iskanje vključijo osebe, ki niso zaposlene v policiji.

7.a člen

(pridobitev podatkov o komunikacijah pogrešane osebe)

(1)

Policija pridobi podatke o komunikacijah pogrešane osebe, ki potrebuje pomoč, s sredstvi mobilne komunikacije, kadar z drugimi milejšimi ukrepi oziroma metodami ni mogla najti pogrešane osebe. Za vložitev zahteve zadostuje domneva, da pogrešana oseba ima ali je pred pogrešanjem uporabljala sredstva mobilne komunikacije.

(2)

Policija pridobi od operaterja mobilne telefonije podatke o datumu, uri, telefonski številki in naročniku klicane oziroma kličoče številke za storitev glasovnega klica, sporočila v SMS in MMS obliki.

7.b člen

(pregled osebnih predmetov, prostorov in prevoznih sredstev pogrešane osebe)

Policist sme pregledati le osebne predmete, prostore in prevozna sredstva, ki jih je pogrešana oseba uporabljala za bivanje oziroma življenje, če bi se s tem ukrepom lahko razjasnile okoliščine pogrešitve ali našla pogrešana oseba.

7.c člen

(vpogled v podatke pogrešane osebe)

O vpogledu v podatke, shranjene na računalniku ali drugem mediju informacijske tehnologije pogrešane osebe, se napiše poročilo, ki obsega:

-

identifikacijo elektronske naprave, v katero je bil opravljen vpogled,

-

datum ter uro začetka in konca vpogleda oziroma ločeno za več vpogledov, če vpogled ni bil opravljen v enem delu,

-

morebitne sodelujoče in navzoče osebe pri vpogledu,

-

številko odredbe in sodišče, ki jo je izdalo,

-

način izvedbe vpogleda,

-

ugotovitve vpogleda in druge pomembne okoliščine.

7.č člen

(obveščanje preiskovalnega sodnika)

Kadar se ukrepi za najdbo pogrešane osebe izvajajo na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika, policija preiskovalnemu sodniku v 30 dneh od izdaje odredbe pošlje poročilo o izvedbi ukrepov.

7.d člen

(seznanitev pogrešane osebe z zbranimi podatki)

Kadar policisti v skladu z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije, najdeno osebo seznanjajo s podatki, ki so jih med iskanjem zbrali o njej, to opravijo ustno, če najdena oseba zahteva, pa jo seznanijo tudi pisno.

8. člen

(prepoznava oseb po fotografijah)

(1)

V postopku prepoznave policist osebi, ki opravlja prepoznavo, pokaže najmanj 12 fotografij, in sicer tako, da ni mogoče ugotoviti osebnega imena ali drugih podatkov oseb na fotografijah ter tako, da ne nakazujejo k izbiri določene fotografije. Policist sme fotografije oseb uporabiti iz evidence fotografiranih oseb, fotografijo osebe, ki je predmet prepoznave, pa tudi iz drugih uradnih evidenc ali na drug zakonit način.

(2)

Uradni zaznamek o opravljeni prepoznavi podpišeta policist, ki je vodil postopek, in oseba, ki je opravljala prepoznavo.

9. člen

(objava fotorobota)

Izdelan fotorobot se sme objaviti na spletni strani policije, v sredstvih javnega obveščanja ali na drug primeren način.

10. člen

(poligrafski postopek)

(1)

Soglasje za izvedbo poligrafskega postopka pridobi poligrafski preiskovalec.

(2)

Pisno soglasje za izvedbo poligrafskega postopka mora vsebovati navedbo, da je bila oseba seznanjena:

-

z načinom izvedbe poligrafskega postopka in osnovnim delovanjem poligrafskega aparata (to lahko poligrafski preiskovalec izvede s seznanitvenim poligrafskim testom ali na drug način),

-

da se poligrafski postopek sme opraviti le z njenim soglasjem, ki ga lahko kadar koli med poligrafskim postopkom umakne,

-

da se bo poligrafski postopek izvedel z namenom usmerjanja kriminalistične preiskave pri preiskovanju konkretnega kaznivega dejanja,

-

da se rezultati poligrafskega postopka ne morejo uporabiti kot dokaz v kazenskem postopku.

(3)

Če oseba soglasja ne podpiše, se šteje, da ne soglaša s poligrafskim postopkom.

(4)

Poligrafski preiskovalec ne opravi poligrafskega testiranja, če je oseba v neprimernem psihofizičnem stanju.

11. člen

(cestna zapora z blokadno točko)

(1)

Cestno zaporo z blokadno točko smejo policisti vzpostaviti na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za cestni promet, ter drugih površinah, kjer se lahko odvija cestni promet.

(2)

Pri vzpostavitvi cestne zapore z blokadno točko policisti izvedejo ustrezne ukrepe za zagotovitev varnosti udeležencev v cestnem prometu.

(3)

Policisti pri odločitvi za popolno ali selektivno kontrolo nad vozili in osebami upoštevajo okoliščine konkretnega primera. Pri cestni zapori z blokadno točko policisti pri popolni kontroli ustavijo vsa vozila in osebe, pri selektivni kontroli pa ustavijo le vozila in osebe, ki so domnevno povezane z razlogom in ciljem vzpostavitve cestne zapore.

12. člen

(uporaba tujega prevoznega sredstva, sredstva za zvezo ali drugega sredstva)

(1)

Policist sme uporabiti tuje prevozno sredstvo, če za njegovo uporabo izpolnjuje predpisane pogoje, ter sredstvo za zvezo ali drugo sredstvo, če glede na okoliščine v trenutku ocenjevanja oceni, da zna z njim ravnati.

(2)

Po uporabi prevoznega sredstva, sredstva za zvezo ali drugega sredstva policist takoj, ko je to mogoče, izda upravičencu potrdilo, iz katerega je razvidno, katero sredstvo je bilo uporabljeno, kdaj in koliko časa, za prevozna sredstva tudi število prevoženih kilometrov, razlog uporabe in morebitne poškodbe, nastale med uporabo, ter da ima lastnik sredstva pravico do povračila stroškov oziroma morebitne premoženjske škode, ki mu je bila povzročena z uporabo.

13. člen

(varnostni pregled)

(1)

Pri podrobnejšem varnostnem pregledu sme policist zahtevati od osebe, da postopoma sleče posamezna vrhnja oblačila, če zaradi specifičnosti oblačil z otipom ni mogoče zaznati oziroma odkriti orožja, nevarnih predmetov ali snovi, ki bi jih oseba lahko imela v vrhnjih ali spodnjih delih oblačil. Pri tem od osebe ne sme zahtevati, da sleče tudi spodnje perilo.

(2)

Šteje se, da je prevozno sredstvo v neposredni bližini in dostopno osebi, ki se jo varnostno pregleduje, kadar oseba med policijskim postopkom ali takoj po njem zaradi neposredne bližine prevoznega sredstva lahko dostopi do njega.

(3)

Za skriti del vozila se šteje del vozila, za katerega pregled je treba uporabiti posebna tehnična sredstva ali metode (razstavljanje, rezanje, lomljenje in druga podobna opravila).

14. člen

(pregled osebe)

Pri pregledu osebe je izvedba omejena na tiste dele oblačil, stvari ali prevoznega sredstva, za katere na podlagi neposredne zaznave policista obstaja velika verjetnost, da se v njih nahajajo predmeti, ki jih je skladno z zakonom treba zaseči.

15. člen

(vstop v tuje stanovanje in druge prostore)

(1)

Če morajo policisti za vstop v stanovanje in druge prostore uporabiti telesno silo ali tehnična sredstva, pred vstopom osebo v notranjosti opozorijo na njihovo uporabo, razen če je treba ukrepati takoj in nepričakovano.

(2)

Policisti za vstop v tuje stanovanje in druge prostore praviloma uporabijo tehnična sredstva, ki so tipizirana za uporabo v policiji. Druga tehnična sredstva in telesno silo smejo uporabiti, če z vstopom v stanovanje in druge prostore ni mogoče odlašati, tipiziranih sredstev pa ni moč uporabiti.

(3)

Za uporabo drugih tehničnih sredstev se šteje tudi uporaba sredstev, ki jih za vstop v tuje stanovanje in druge prostore uporabijo druge strokovno usposobljene osebe, po dogovoru in pod nadzorom policista.

(4)

Drugi primeri, ko smejo policisti vstopiti v tuje stanovanje in druge prostore, če je to nujno za zavarovanje ljudi ali premoženja, so zlasti:

-

zagotovitev pomoči očitno nebogljeni osebi,

-

zavarovanje otroka ali mladoletnika, ki so ga starši ali zakoniti zastopniki prijavili kot pogrešanega,

-

preprečitev nevarnosti zaradi požara, uhajanja plina, izlitja vode, razsutja ali razlitja nevarnih snovi,

Pravilnik o policijskih pooblastilih

Časovnica