TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija prve tožnice se glede primarnega zahtevka zavrne, glede prvega podrednega zahtevka se zavrže, glede drugega podrednega zahtevka pa se reviziji prve tožnice ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se glede odločitve o drugem podrednem zahtevku razveljavita in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija drugega tožnika in tretje tožnice se zavrže.

Odločitev o revizijskih stroških, nastalih glede revizije prve tožnice, se pridrži za končno odločbo.

Drugi tožnik, tretja tožnica in toženka stroške, nastale v zvezi z revizijo drugega tožnika in tretje tožnice, krijejo sami.

Glede prvega podrednega zahtevka prva tožnica nikoli ni podala vrednosti spornega predmeta. Ker Vrhovno sodišče tako ne more presoditi, ali je revizija glede na vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe dovoljena oz. je situacija enaka, kot bi vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znašala nič, je revizijo prve tožnice glede prvega podrednega zahtevka zavrglo po določbi prvega odstavka 374. člena ZPP.

Zahtevek je nesklepčen. Prva tožnica je navajala, da je upravičena do tolikšne rente, ki ji bo pokrila stroške za najem primernega stanovanja, za plačilo obratovalnih stroškov, stroškov za prehrano ter stroškov hišne pomočnice in to ocenila na 834,59 EUR (prej 200.000 SIT) mesečno. Glede na vsebino pogodbe o dosmrtnem preživljanju gre za identične dobrine oziroma storitve. Zato tožbene navedbe ne izključujejo siceršnjega pravila, da se denarna renta v primeru njene določitve kot ustrezne vrednosti naturalnega preživljanja določi glede na vrednost dogovorjenega dosmrtnega preživljanja. Vendar pa je v primeru, kadar gre za identiteto potreb in storitev s pogodbenimi obveznostmi, tožba, ki sicer opisuje preživninske potrebe upravičenca, hkrati s tem pa denarno ovrednoti vsebino pogodbe, dovolj opredeljena, da bi jo sodišče moralo vsebinsko obravnavati.