Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja sklepa Občine Piran št. 3505-13/2024 z dne 29. 5. 2024

13. Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja sklepa Občine Piran št. 3505-13/2024 z dne 29. 5. 2024

Številka: U-I-159/25-13

Datum: 11. 12. 2025

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Davorina Petarosa, Piran, ter Andreja Kariša in Tine Košuta, oba Portorož, ki jih vse zastopa Odvetniška družba Velkaverh, Štravs, Podgornik, o.p., d.o.o., Koper, na seji 11. decembra 2025

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa Občine Piran št. 3505-13/2024 z dne 29. 5. 2024 (Uradni list RS, št. 92/24) se sprejme.

Do končne odločitve Ustavnega sodišča se zadrži izvrševanje sklepa Občine Piran št. 3505-13/2024 z dne 29. 5. 2024.

Postopek za preizkus pobude Andreja Kariša in Tine Košuta za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa Občine Piran št. 3505-13/2024 z dne 29. 5. 2024 se ustavi.

Pobudniki navajajo, da je Občinski svet Občine Piran (v nadaljevanju Občinski svet) s sklepom št. 3505-13/2024 z dne 29. 5. 2024 (v nadaljevanju Sklep) ugotovil, da Odlok o sprejemu zazidave Lucija II - dodatno (Uradne objave, št. 1/75 - v nadaljevanju Odlok/75) v delu, ki se nanaša na parc. št. 5348, 5354/2, 5354/4, 5367/1, 5367/2, 5367/3, 5367/4, 5367/5, 5367/6, 5368, 5369, 5370, 5371, 5378/2, 5379/1, 5379/2, 5380, 5381, 5388, 5355/3, 5350/3, 4961/4, 5354/7, 5352/7, 5352/8, vse k. o. 2631 Portorož, ni bil realiziran, nato pa odločil, da Odlok/75 ostane v veljavi v delu, ki se nanaša na ta zemljišča in ki dopušča gradnjo stanovanjskih blokov (trojčkov) skladno z grafičnim delom zazidalnega načrta. Trdijo, da je Sklep v materialnem smislu predpis - prostorski akt, ki za določeno območje uveljavlja ukrepe prostorske ureditve, ki pred tem niso veljali. Občini Piran (v nadaljevanju Občina) očitajo, da je na ta način z zavestnim in očitnim neupoštevanjem zakonskih in ustavnih pravil sprejela prostorski akt s sklepom na način, da je uveljavila sicer neveljaven zazidalni načrt. Posameznikom, ki jih ureditev zadeva, naj bi bila s tem odvzeta ustavno zagotovljena pravica do sodelovanja v postopku sprejemanja prostorskega akta. Pobudniki zatrjujejo kršitev 2., 33., 44. in 153. člena Ustave ter določb Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 23/24, 109/24 in 75/25 - v nadaljevanju ZUreP-3), ki urejajo postopek sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPPN), in drugega odstavka 295. člena ZUreP-3.

Davorin Petaros (v nadaljevanju pobudnik) svoj pravni interes utemeljuje s svojim položajem občinskega svetnika. Trdi, da ponovna vzpostavitev veljavnosti petdeset let starega Odloka/75, ki je bil razveljavljen leta 1999, s Sklepom pomeni, da je bil odlok, ki po vsebini pomeni OPPN za območje Lucije, sprejet po nezakonitem postopku. Takšna kršitev po njegovem mnenju neposredno posega v pravice in obveznosti, ki jih ima kot izvoljeni predstavnik v občinskem svetu. Osebno naj bi mu bilo onemogočeno odločanje o sprejetju prostorskega akta na zakonit način. Pobudnik trdi, da gre za tako hudo postopkovno kršitev, da je pravni interes občinskega svetnika za pobudo zagotovo podan. Občina naj bi se s tovrstnim ravnanjem izognila vsem postopkovnim jamstvom, ki jih predvideva ZUreP-3, vključno z javno razpravo in pridobivanjem ustreznih mnenj nosilcev urejanja prostora. Tudi ob morebitnem stališču, da ne gre za ponovno uveljavitev oziroma sprejetje Odloka/75, temveč za »ugotovitev njegove veljavnosti«, pa naj bi Občina s tem posegla v veljavni odlok o prostorskih ureditvenih pogojih in torej kršila 295. člen ZUreP-3. Pobudnik navaja, da so svetniki na seji občinskega sveta opozorili na nezakonitost sprejemanja akta in predlagali umik z dnevnega reda, župan pa je kljub temu obravnavo omogočil. Trdi tudi, da je sam na zadevo z dopisom z dne 30. 5. 2024 opozoril Ministrstvo za naravne vire in prostor. Nadalje trdi, da je bila s takim ravnanjem tako njemu samemu kot celotni javnosti kršena pravica do sodelovanja pri sprejemanju prostorskega akta. Navaja, da je Ustavno sodišče v podobnih primerih občinskim svetnikom že priznalo pravni interes za vložitev pobude, saj je na ta način preprečilo postopkovno zlorabo občinskega sveta ter vzpostavilo pravni mehanizem za sankcioniranje tovrstnih ravnanj lokalnih oblasti. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-2/21, U-I-3/21 z dne 20. 5. 2021 (Uradni list RS, št. 88/21, in OdlUS XXVI, 19) ter sklep Ustavnega sodišča št. U-I-61/25 z dne 21. 7. 2025 (Uradni list RS, št. 56/25). Opozarja, da je kot občinski svetnik edini, ki lahko opozori na procesne nepravilnosti, zlorabo postopka, obid zakona in izključitev javnosti. Zavesten in popoln obid celotnega zakonsko predpisanega postopka v obravnavanem primeru po mnenju pobudnika pomeni tudi kršitev več temeljnih pravic (33., 44. in 22. člena Ustave).

Andrej Kariš (v nadaljevanju drugi pobudnik) in Tina Košuta (v nadaljevanju pobudnica) navajata, da sta lastnika zemljišča, ki meji na območje urejanja s prostorskim izvedbenim aktom. Svoj pravni interes utemeljujeta z zatrjevanjem, da nista mogla sodelovati pri sprejemanju OPPN, ki je bil dejansko sprejet s Sklepom. Pobudnikoma naj bi bila zato kršena pravica do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (44. člen Ustave), ki je konkretizirana v 11. členu ZUreP-3. Kršeni naj bi bili tudi njuna pravica do zasebne lastnine (33. člen Ustave), načeli pravne države in zakonitosti (2. in 153. člen Ustave) ter načelo enakega varstva pravic (22. člen Ustave).

Pobudniki hkrati s pobudo predlagajo začasno zadržanje prostorskega akta do končne odločitve Ustavnega sodišča. Zatrjujejo, da bi z izvrševanjem Sklepa nastale nepopravljive oziroma težko popravljive posledice v prostoru in okolju, saj je Sklep podlaga za izdajanje gradbenih dovoljenj. Utemeljujejo, da se na podlagi gradbenih dovoljenj začne izvajanje gradbenih del, ta pa so neizogibno povezana s fizičnimi posegi v prostor, ki jih kasneje, tudi če Ustavno sodišče Sklep odpravi, ne bo več mogoče sanirati oziroma bo njihova sanacija zelo težka in draga. Sklicujejo se na sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-5/19 z dne 27. 3. 2019 (Uradni list RS, št. 24/19) in št. U-I-61/25. Nadalje pobudniki utemeljujejo, da bi z izvrševanjem Sklepa zelo verjetno nastala kompleksna pravna razmerja in velika gospodarska škoda. Na podlagi Sklepa naj bi se namreč sklepali pravni posli, investitorji in kupci nepremičnin pa bodo v dobri veri pridobivali pravice, ter kasneje na podlagi odpravljenega Sklepa od Občine terjali povračilo škode, ki bo obremenila vse davkoplačevalce. Pobudniki trdijo, da iz podatkov zemljiške knjige in registra nepremičnin izhaja, da je Občina že začela s parcelacijo nepremičnin s parc. št. 5354/4, 5379/1 in 5354/7, k. o. Portorož, kar naj bi kazalo na namen, da se bodo nepremičnine kmalu ponudile za odkup na javni dražbi ali drugače koristile. Pobudniki menijo, da je zatrjevana škoda očitno bistveno hujša in težje popravljiva kot škoda, ki bi nastala z začasnim zadržanjem Sklepa. Zadržanje Sklepa naj bi imelo za posledico le začasni odlog investicij in prostorskega razvoja območja, ne pa trajnih posledic.

Občina v odgovoru na predlog za začasno zadržanje oporeka pravnemu interesu pobudnikov. Glede pobudnika trdi, da ne glede na to, da je bil pravni interes pobudniku v zadevi št. U-I-61/25 priznan, iz obeh odklonilnih ločenih mnenj izhajajo jasni argumenti, zakaj pobudniku pravnega interesa ni mogoče priznati. Še posebej naj bi to veljalo zato, ker položaj ni enak, saj je v navedeni zadevi Ustavno sodišče predhodno že razveljavilo OPPN zaradi kršitve pravice do referendumske pobude. Drugemu pobudniku in pobudnici pa Občina očita, da ne podata konkretnih navedb o tem, kako naj bi bil prizadet njun pravni interes. Občina meni, da bo njun pravni interes kot lastnikov zemljišč, ki mejijo na območje zazidalnega načrta, zavarovan v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Navaja, da je ponovno uveljavila odlok, da bi omogočila gradnjo stanovanjskih blokov za zagotovitev neprofitnih stanovanj, ki jih v Občini trenutno primanjkuje, uveljavitev občinskega prostorskega načrta, ki je v postopku sprejemanja, pa je še časovno oddaljena.

Drugi pobudnik in pobudnica sta z vlogo z dne 14. 11. 2025 umaknila pobudo.

Odgovor Občine je bil posredovan v izjavo pobudniku, ki opozarja, da se Občina do predloga za zadržanje izvrševanja Sklepa ni opredelila, in meni, da Občina očitno v pobudi navedenim razlogom za zadržanje ne oporeka. Pobudnik vztraja, da je podana pristojnost Ustavnega sodišča, saj s pobudo uveljavlja nezakonitost postopka sprejemanja Sklepa, ki je bil sprejet brez upoštevanja ZUreP-3. Dodatno utemeljuje, da je Občina s Sklepom ponovno delno uveljavila Odlok/75, ki od leta 1998 do leta 2024 ni veljal. Pobudnik trdi, da ne nasprotuje reševanju stanovanjske problematike, s čimer Občina želi opravičiti ponovno oživitev Odloka/75, zahteva pa, da se prostorski akt pripravi po zdaj veljavnem postopku, ob upoštevanju zakonskih in urbanističnih sprememb, do katerih je prišlo od leta 1975. Vztraja, da ima pravni interes za vložitev pobude, saj gre za povsem enako postopkovno kršitev Občine kot v zadevi št. U-I-61/25, tj. zavesten obid celotnega z zakonom predpisanega postopka sprejemanja prostorskega akta. Pobudnik navaja, da se do skrajnega roka za vložitev pobude, kljub temu da je o kršitvi opozoril ministrstvo, ni zgodilo nič, zato ni imel druge možnosti kot vložitev pobude. Četudi bi Ustavno sodišče štelo, da mu je v zadevi št. U-I-61/25 »izjemoma« priznalo pravni interes kot občinskemu svetniku, pobudnik meni, da je taka izjemna okoliščina, ki opravičuje enako postopanje, zelo očitno podana tudi v konkretnem primeru.

Ker sta drugi pobudnik in pobudnica pobudi umaknila, je Ustavno sodišče postopek za preizkus njunih pobud ustavilo (3. točka izreka).

Po četrti alineji prvega odstavka 160. člena Ustave¹ je Ustavno sodišče pristojno za odločanje o ustavnosti in zakonitosti predpisov lokalnih skupnosti. Za presojo, ali je treba akt lokalne skupnosti šteti za predpis (splošni pravni akt), je po ustaljeni presoji Ustavnega sodišča ključni materialni kriterij. Ustavno sodišče šteje za predpis akt, ki vsebuje splošne in abstraktne pravne norme, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti pravnih subjektov, ali pravne norme, ki navzven povzročajo pravne učinke (t. i. eksterno delovanje).² Naravo predpisa ima lahko tudi posamična določba znotraj izpodbijanega akta.³