Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski...

2879. Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi (ZDMHS)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi (ZDMHS)

Razglašam Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi (ZDMHS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. oktobra 2017.

Št. 003-02-9/2017-11

Ljubljana, dne 26. oktobra 2017

Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O DRŽAVNI METEOROLOŠKI, HIDROLOŠKI, OCEANOGRAFSKI IN SEIZMOLOŠKI SLUŽBI (ZDMHS)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon opredeljuje in ureja državno meteorološko, hidrološko, oceanografsko in seizmološko službo (v nadaljnjem besedilu: služba), pogoje, ki omogočajo njeno izvajanje, pravice in obveznosti tretjih oseb v zvezi z njenim izvajanjem ter druge dejavnosti izvajalca službe.

2. člen

(namen službe)

Služba se izvaja v javnem interesu, da se stalno zagotavljajo splošno koristne informacije o naravnih pojavih ter stanju naravnih virov na področju meteorologije, hidrologije, oceanografije in seizmologije, informacije, ki koristijo izvajanju drugih državnih nalog ali nalog, ki se izvajajo v javnem interesu, ali splošno koristnih dejavnosti, zlasti varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in odpravljanju njihovih posledic, obrambi, prostorskemu načrtovanju, graditvi objektov, varstvu kulturne dediščine, prometu, javnemu zdravju, kmetijski proizvodnji in gozdarstvu, oskrbi z energijo in drugim gospodarskim dejavnostim, ter podatki in informacije, potrebni zaradi varstva okolja in upravljanja voda.

3. člen

(cilji službe)

Cilji izvajanja službe so:

1.

trajnost izvajanja opazovanja in sistematičnost zbiranja podatkov o meteoroloških, hidroloških, oceanografskih in seizmoloških pojavih,

2.

večja varnost ljudi in premoženja, večja učinkovitost izvajanja upravnih in drugih nalog države ter splošno koristnih in gospodarskih dejavnosti,

3.

razvoj na področju meteorološke, hidrološke, oceanografske in seizmološke stroke.

4. člen

(opredelitev izrazov)

V tem zakonu uporabljeni izraz opazovanje pomeni pridobivanje podatkov o veličinah, ki opredeljujejo ali pogojujejo pojave in procese v ozračju (meteorološko opazovanje), na podzemnih in površinskih vodah (hidrološko opazovanje), vključno z morjem (oceanografsko opazovanje), ali v litosferi (seizmološko opazovanje).

II. NALOGE SLUŽBE

5. člen

(naloge službe in pristojnost)

(1)

Naloge službe so:

1.

načrtovanje, vzpostavitev, upravljanje, vzdrževanje in razvoj infrastrukture službe,

2.

izvajanje opazovanja in pridobivanje drugih podatkov, njihova obdelava, hramba in zagotavljanje njihove kakovosti,

3.

priprava analiz in ocen naravnih pojavov ali stanja naravnih virov s področja meteorologije, hidrologije, oceanografije in seizmologije ter napovedi naravnih pojavov s področja meteorologije, hidrologije in oceanografije,

4.

obveščanje javnosti in opozarjanje,

5.

zagotavljanje analiz, ocen in napovedi za potrebe nalog države,

6.

izpolnjevanje obveznosti iz mednarodnih pogodb in drugo mednarodno sodelovanje ter

7.

raziskovanje naravnih pojavov ter razvoj merilnih, analitskih in prognostičnih tehnik in metod.

(2)

Naloga službe je tudi izvajanje službe letalske meteorologije v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo in zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa.

(3)

Naloge službe se izvajajo v skladu z mednarodnimi standardi in pravili ter pravili stroke (načelo strokovnosti).

(4)

Naloge službe izvaja organ v sestavi ministrstva, pristojnega za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).

(5)

Pristojni organ zagotovi, da se naloge službe iz 2. do 5. točke prvega odstavka ter naloge iz drugega odstavka tega člena izvajajo neprekinjeno.

(6)

Pristojni organ ima vzpostavljen sistem vodenja kakovosti v skladu z veljavnimi slovenskimi standardi, ki urejajo sistem vodenja kakovosti.

6. člen

(posebni pogoji dela)

(1)

Javnemu uslužbencu oziroma javni uslužbenki (v nadaljnjem besedilu: javni uslužbenec) pristojnega organa se lahko odredi pripravljenost za delo:

-

če je treba zagotoviti neprekinjeno izvajanje nalog iz 2. do 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena, pa to z razporeditvijo delovnega časa ni mogoče,

-

v primerih povečane verjetnosti nastanka razmer iz 15. člena tega zakona,

-

v primerih naravnih in drugih nesreč ali neposredne nevarnosti za njihov nastanek ter v času od njihovega nastanka do vzpostavitve osnovnih pogojev za življenje ter

-

v drugih primerih, ko je zaradi spremembe varnostnih razmer ogroženo življenje ljudi, premoženje, živali, kulturna dediščina oziroma okolje v večjem obsegu.

(2)

Pripravljenost za delo pomeni dosegljivost javnega uslužbenca po telefonu ali s pomočjo drugih sredstev tako, da je zaradi potrebe po delu izven njegovega delovnega časa zagotovljena možnost prihoda na delovno mesto v eni uri od poziva. Čas pripravljenosti za delo se ne všteva v število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti. Če mora javni uslužbenec v času pripravljenosti za delo dejansko delati, se te ure vštevajo v število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti oziroma kot delo, opravljeno preko polnega delovnega časa, za katerega veljajo omejitve iz tretjega odstavka tega člena. Druge organizacijske in tehnične vidike izvajanja pripravljenosti za delo z internim aktom določi predstojnik pristojnega organa.

(3)

Če je zaradi naravnih razmer treba zagotoviti izvajanje nalog službe, ki jih ni mogoče odložiti, se lahko v primerih iz prvega odstavka tega člena javnim uslužbencem odredi tudi delo preko polnega delovnega časa. Nadurno delo lahko traja do štiri ure dnevno, 8 ur tedensko, 20 ur mesečno in do 170 ur letno, pri čemer se omejitev ugotavlja kot povprečje šestih mesecev.

(4)

Pripravljenost za delo iz prvega in drugega odstavka tega člena in delo preko polnega delovnega časa iz tretjega odstavka tega člena se odredita pisno. Če zaradi nujnosti opravljanja nalog to ni mogoče, se odredita ustno. V tem primeru se pisna odreditev vroči javnemu uslužbencu do konca naslednjega tedna, ko sta bila delo oziroma pripravljenost za delo odrejena.

7. člen

(infrastruktura službe)

(1)

Infrastruktura službe so objekti in naprave, s katerimi se izvajajo opazovanje ter prenos in obdelava podatkov, potrebnih za izvajanje službe (v nadaljnjem besedilu: infrastruktura službe). Infrastrukturo službe tvorijo referenčne in druge merilne postaje, objekti in naprave za sprejemanje podatkov na podlagi mednarodnih izmenjav podatkov ter naprave in tehnološki sistemi, namenjeni obdelavi podatkov, potrebnih za izvajanje službe.

(2)

Infrastruktura službe je gospodarska javna infrastruktura državnega pomena v upravljanju pristojnega organa.

(3)

Merilne postaje so celovite tehnološke enote, ki jih tvorijo naprave za izvajanje opazovanja in naprave za pošiljanje opazovanih podatkov, skupaj z ureditvami in objekti, v ali na katerih so te naprave nameščene.

(4)

Ne glede na prejšnji odstavek ureditve ali objekti, v ali na katerih so nameščene naprave za izvajanje opazovanja ali pošiljanje podatkov, niso sestavni del merilnih postaj, če so prednostno namenjeni drugi rabi.

(5)

Referenčne merilne postaje so merilne postaje, ki zaradi odsotnosti neposrednih antropogenih motenj meritev omogočajo trajnost merjenja in dolgoletne podatkovne nize. Referenčne merilne postaje določi vlada, pri čemer upošteva naslednja merila:

a)

lokacija posamezne merilne postaje zagotavlja regionalno reprezentativnost rezultatov opazovanja, opazovanje vodonosnika, ki se razteza prek državne meje, ali vključenost v poročanja po mednarodnih obveznostih,

b)

zemljišče, na katerem je zgrajena merilna postaja, je v lasti države ali v lasti druge osebe, na katerem druga stvarna pravica državo upravičuje do izvajanja opazovanja v obdobju, ki je daljše od 20 let,

c)

s prostorskimi akti na območjih iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona, ni predvidena izvedba prostorskih ureditev, ki bi po izvedbi povzročale trajne motnje merjenja.

(6)

Merilne postaje, ki niso referenčne merilne postaje, so druge merilne postaje.

(7)

Vzpostavitev in obratovanje infrastrukture službe je v javno korist. Gradnja ali namestitev infrastrukture službe je mogoča na zemljiščih v lasti države ali na tujih zemljiščih na podlagi druge stvarne pravice, ki državo upravičuje do izvajanja opazovanja, vzpostavitev drugih merilnih postaj pa je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, mogoča tudi na tujem zemljišču na podlagi pogodbe z lastnikom zemljišča.

8. člen

(register infrastrukture službe)

(1)

Pristojni organ vodi register infrastrukture službe (v nadaljnjem besedilu: register), ki vsebuje naslednje podatke:

1.

vrsto objekta ali naprave iz prvega odstavka prejšnjega člena (referenčna merilna postaja, druga merilna postaja, objekt ali naprava za sprejemanje podatkov na podlagi mednarodnih izmenjav podatkov, naprava ali tehnološki sistem, namenjen obdelavi podatkov, potrebnih za izvajanje službe),

2.

podatke o lokaciji objekta ali naprave iz prvega odstavka prejšnjega člena (na primer koordinate, določene v državnem koordinatnem sistemu),

3.

v primeru merilnih postaj tudi podatek o vrsti merilne postaje (merilna postaja za izvajanje meteorološkega opazovanja, merilna postaja za izvajanje hidrološkega opazovanja na tekočih površinskih vodah, merilna postaja za izvajanje hidrološkega opazovanja na stoječih površinskih vodah, merilna postaja za izvajanje hidrološkega opazovanja na podzemnih vodah, merilna postaja za izvajanje oceanografskega opazovanja, merilna postaja za izvajanje seizmološkega opazovanja).

4.

v primeru referenčnih merilnih postaj tudi podatek o lokaciji in velikosti varovalnega območja iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona.

(2)

Podatki iz 1. do 3. točke prejšnjega odstavka se iz registra pošljejo v evidenco infrastrukturnih omrežij in objektov v skladu s predpisom, ki ureja vpis v to evidenco.

(3)

Objekti in naprave iz prvega odstavka prejšnjega člena pridobijo status infrastrukture službe z vpisom v register iz prvega odstavka tega člena. Pristojni organ vpis izvede najkasneje v dveh mesecih po končani namestitvi ali graditvi oziroma po pridobljenem uporabnem dovoljenju, kadar je to zahtevano po predpisih, ki urejajo graditev.

(4)

Objekt ali napravo iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki je postal trajno nepotreben za izvajanje službe, pristojni organ odstrani, nato pa izbriše iz registra. Z izbrisom iz registra objektu ali napravi preneha status infrastrukture službe.

9. člen

(varstvo infrastrukture službe)

Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi (ZDMHS)

Časovnica